Pojdi na vsebino

Oskemen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oskemen

Өскемен
Усть-Каменогорск
Grb Oskemen
Grb
Oskemen se nahaja v Kazahstan
Oskemen
Oskemen
Lega v Kazahstanu
Koordinati: 49°57′N 82°37′E / 49.950°N 82.617°E / 49.950; 82.617
Država Kazahstan
OblastVzhodnokazahstanska
Nadm. višina
283 m
Prebivalstvo
 (2023)[1]
 • Skupno372.712
Časovni pasUTC+5
Poštna številka
93400–93480

Oskemen (kazaško Өскемен, latinizirano: Öskemen (poslušajⓘ)) ali Ust-Kamenogorsk (rusko Усть-Каменогорск) je sedmo največje mesto v Kazahstanu. Je upravno središče Vzhodnokazahstanske oblasti in največje mesto v vzhodnem delu države.

Kazaško ime Oskemen in rusko Ust-Kamenogorsk sta souradni[2] in sta izpisani na mestnem grbu.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo na sotočju rek Irtiš in Ulba ustanovljeno leta 1720 kot utrdba in trgovska postojanka, imenovana Ust-Kamena.[4] Ustanovila jo je vojaška ekspedicija pod vodstvom Ivana Mihajloviča Lihareva, ki jo je ruski car Peter Veliki poslal na iskanje jarkendskega zlata.[5] Leta 1868 je kraj dobil status mesta[6] in postal glavno mesto Semipalatinske oblasti.

V Ust-Kamenogorsk je bil po odstavitvi iz centralnega komiteja KPSZ premeščen Georgij Malenkov in postavljen za direktorja tamkajšnje hidroelektrarne.[7]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Mesto se je v sovjetskem obdobju razvilo v pomembno rudarsko in metalurško središče. Pomembna panoga ostaja predelava neželeznih kovin, zlasti urana, berilija, tantala, bakra, svinca, srebra in cinka.[8] Število podjetij v Oskemenu glede na število prebivalcev je visoko; po podatkih iz leta 2002 jih je bilo okrog 169.[9] Eden glavnih industrijskih obratov v mestu je Ulbski metalurški zavod (UMZ), ki proizvaja visokotehnološke izdelke iz urana, berilija in tantala za potrebe jedrske energetike, elektronike, metalurgije in drugih panog. Obrat, ustanovljen leta 1949, je v času Sovjetske zveze deloval v strogi tajnosti in bil neuradno znan le kot »poštni nabiralnik #10«.[10] Leta 2017 je zavod postal upravitelj banke nizko obogatenega urana, ki služi kot rezerva za države članice IAEA.[11]

Zaradi industrije so s težkimi kovinami in stranskimi produkti njihove proizvodnje onesnaženi zrak, voda in tla.[9] Velja za eno najbolj onesnaženih regionalnih središč Kazahstana[12] in vodilno po številu ljudi s težavami z dihanjem in boleznimi imunskega sistema.[13]

Promet

[uredi | uredi kodo]

Mesto ima mednarodno letališče in tramvajsko omrežje s štirimi linijami.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Численность населения Республики Казахстан по отдельным этносам на начало 2023 года«. Odbor za statistiko Ministrstva za nacionalno gospodarstvo Republike Kazahstan. Pridobljeno 24. februarja 2025.
  2. ↑ »oskemen.vko.gov.kz / ГлавнаяОпросы«. oskemen.vko.gov.kz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2020. Pridobljeno 10. aprila 2018.
  3. ↑ »Ust-Kamenogorsk city, Kazakhstan overview, history, photos«. aboutkazakhstan.com. Pridobljeno 10. aprila 2018.
  4. ↑ Encyclopædia Britannica on-line
  5. ↑ »Информация о городе«. www.oskemen.kz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2009. Pridobljeno 25. januarja 2011.
  6. ↑ »Город Усть-Каменогорск«. Государственный архив ВКО. Arhivirano iz spletišča dne 19. novembra 2012. Pridobljeno 16. novembra 2012.
  7. ↑ »RUSSIA: The Quick & the Dead«. TIME. 22. julij 1957. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2011. Pridobljeno 1. avgusta 2010.
  8. ↑ »Oskemen Travel Guide«. Caravanistan (v ameriški angleščini). Pridobljeno 27. novembra 2019.
  9. 1 2 »About the ecological situation of the environment of the city of Oskemen«. www.greensalvation.org. 20. marec 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2016. Pridobljeno 10. aprila 2016.
  10. ↑ »Ulba Metallurgical Plant«. nti.org/ (v angleščini). Pridobljeno 25. aprila 2025.
  11. ↑ »IAEA LEU Bank Becomes Operational with Delivery of Low Enriched Uranium«. www.iaea.org (v angleščini). 17. oktober 2019. Pridobljeno 17. avgusta 2023.
  12. ↑ Жанат Тукпиев (16. marec 2018). »Нечем дышать! В каких городах Казахстана самый опасный воздух?«. kazpravda.kz (v ruščini). Pridobljeno 15. avgusta 2019.
  13. ↑ Василина Атоянц-Ларина (21. april 2014). »Непригоден для жизни«. expert.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oskemen&oldid=6434635«