Oskar Kjuder
| Oskar Kjuder | |
|---|---|
| Rojstvo | 5. avgust 1925[1][2] Lonjer[2] |
| Smrt | 14. november 2012[1][2] (87 let) Trst[2] |
| Narodnost | slovenska |
| Državljanstvo | |
| Poklic | dirigent, skladatelj |
Oskar Kjuder, glasbenik, skladatelj, dirigent, zborovodja, partizan, * 5. avgust 1925, Lonjer, † 14. november 2012, Trst.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Oskar Kjuder se je rodil v slovenski družini v Lonjerju pri Trstu in je tam tudi preživel večino svojega življenja, oče je bil zidar Ivan Marija, mati Frančiška (rojena Maver), kmetica. Obvezno šolanje je opravil na Katinari, nato so ga poslali na vajeništvo za mizarja, istočasno je študiral violino na tržaškem konservatoriju. Med drugo svetovno vojno so ga italijanske fašistične oblasti internirale v notranjost Italije v Aquilo v Abruce in vključile v kazenske bataljone. Po kapitulaciji Italije se je Kjuder približal OF in je šel v prvo prekomorsko brigado in Jugoslavijo,[3] kjer se je vključil v 13. proletarsko brigado Rade Končar, a je po desantu na Drvar leta 1944 težko zbolel, zato so ga premestili v partizansko bolnišnico v Bari. Po ozdravitvi se je vključil v pevski zbor jugoslovanske armade S. Kosovel, ki ga je vodil primorski rojak Rado Simoniti, pri katerem se je uvajal v umetnost dirigiranja. V zboru je bil Kjuder pevec, harmonikar in tudi občasni dirigent. Po zaključku druge svetovne vojne se je vpisal na Akademijo za glasbo in kot glavna predmeta si je izbral violino in dirigiranje.[4] Z zborom jugoslovanske armade je po vojni prepotoval mnogo držav in nastopil v vsaj v sto petdesetih dvoranah: v Bruslju, Pragi, Nici, Antwerpnu; v Parizu je leta 1946 pevski zbor zapel na odprtju mednarodne konference.[5]
Med študijem v Ljubljani je Oskar Kjuder ustanovil in štiri leta (1949–53) vodi študentski simfonični orkester, med letoma 1945–49 je bil vodja scenske glasbe v Drami SNG in med letoma 1945–48 v Operi, kjer se je veliko naučil. Leta 1948 je kot harmonikar nastopil v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji.[6] Oskar Kjuder se je nato vrnil v Trst in je v Slovenskem stalnem gledališču skrbel za glasbo med letoma 1948–66 kot dirigent, violinist, harmonikar in skladatelj. Več let je poučeval violino na Glasbeni matici v Trstu.[7] Dirigiral je mnogim orkestrom, saj je bil vedno prepričan, da morajo glasbeniki po diplomi okusiti tudi prakso, dirigiral je orkester Glasbene Matice (1953–78), orkester Miramar iz Trsta (1968–72) in občasno tudi orkester Slovenske filharmonije, orkester mesta Dubrovnik, orkester Tržaške filharmonije, simfonični orkester RTV Ljubljana, pihalni orkester ljudske milice, simfonični orkester Akademije za glasbo.[4] Vodil je tudi marsikateri pevski zbor in tudi igral v narodnih ansamblih.[8] Leta 1972 je ustanovil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in bil njegov zborovodja skoraj 25 let, saj ga je vodil do leta 1996.[9] S tržaškim partizanskim pevskim zborom je tudi mnogo nastopal po Jugoslaviji, Sloveniji, Italiji in tudi celi Evropi.[10]
Prejel je Gallusovo plaketo, priznanje, ki ga podeljuje Javni sklad Republike slovenije za kulturne dejavnosti [11]
Leta 2019 so mu posvetili dokumentarec, ki ga je snemal tržaški filmar Pino Rudež.[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 https://www.anpi.it/donne-e-uomini/3041
- 1 2 3 4 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014210/
- ↑ http://www.zb-koper.si/publikacije/PREKOMORCI%20%20za%20splet.pdf
- 1 2 »Kjuder, Oskar (1925–2012) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Oskar Kjuder bo jutri slavil 85. rojstni dan »Nisem okupator, kvečjemu osvoboditelj««. www.primorski.eu. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Oskar Kjuder«. bsf.si. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ Sancin |, Valentina. »Pred sto leti se je rodil neutruden idealist Oskar Kjuder«. www.primorski.eu. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Tržaški narodni ansambel«. Stari slovenski ansambli (v angleščini). Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Nastanek«. www.tppz.net. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ kultura, J. G. (14. november 2012). »Umrl Oskar Kjuder, ustanovitelj partizanskega zbora«. old.delo.si. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Javni sklad RS za kulturne dejavnosti«. www.jskd.si. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ uredništvo |, Spletno. »Kjudrova Pesem z dvignjeno pestjo«. www.primorski.eu. Pridobljeno 14. novembra 2025.