Pojdi na vsebino

Osamljenost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

OSamljenost. Hans Thoma (Narodni muzej v Varšavi)

Osamljenost je neprijeten čustveni odziv na občuteno ali dejansko osamitev. Osamljenost opisujejo kot socialno bolečino, psihološki mehanizem, ki posameznike motivira, da iščejo socialne vezi. To stanje se pogosto povezuje z občutenim pomanjkanjem čustvene povezanosti in intimnosti. Osamljenost se prekriva s samostjo, vendar se kljub temu razlikuje od nje. Samost je preprosto stanje ločenosti od drugih; vendar se vsi posamezniki, ki izkušajo samost, ne počutijo osamljeni. Osamljenost kot subjektivno čustvo lahko občutimo celo v prisotnosti drugih.

Vzroki osamljenosti so različni. Lahko gre za posledico sistemskih problemov,[1] dednosti,[2] kulturnih dejavnikov, pomanjkanja pomembnih odnosov,[3] težke izgube, čezmernega zanašanja na pasivne tehnologije (v 21. stoletju zlasti internet)[4] in samopotrjujoč se način mišljenja.[5][6] Raziskave so pokazale, da je osamljenost v družbi splošno razširjena, tudi pri poročenih ljudeh z drugimi močnimi razmerji in uspešnimi karierami. V svojem življenju občuti osamljenost večina ljudi, nekateri pa jo občutijo pogosteje.

Osamljenost je najpogostejša pri mladih. Po raziskavi BBC Loneliness Experiment priznava, da se počutijo osamljeno, 40 % ljudi v starostni skupini od 16 do 24 let, po 75. letu pa se počuti osamljeno 27 % ljudi.[7]

Posledice osamljenosti so prav tako različne. Prehodna osamljenost (osamljenost, ki obstaja kratek čas) je povezana s pozitivnimi posledicami, vključno s krepitvijo razmerij.[8][9] Kronična osamljenost (osamljenost, ki traja dolgo časa) je na splošno povezana z negativnimi posledicami, vključno z debelostjo, motnjo uporabe substanc, tveganjem za depresijo, boleznimi srca in ožilja, tveganjem za visok krvni tlak in visokim holesterolom.[10][11][12][12][13] Kronična osamljenost se povezuje tudi s povečanim tveganjem za smrt in samomorilnimi mislimi.

Medicinsko zdravljenje osamljenosti vključuje začetek terapije in jemanje antidepresivov. Socialno lajšanje osamljenosti na splošno vključuje več odnosov z drugimi, kot so skupinske dejavnosti (npr. telovadba ali verske dejavnosti), ponovno povezovanje z nekdanjimi prijatelji ali sodelavci, skrb za domače živali in močnejše povezovanje s skupnostjo.[14][15]

Osamljenost je že dolgo tema literature in jo opisuje že Ep o Gilgamešu. Akademska obravnava osamljenosti pa se je razmahnila šele v zadnjih desetletjih. V 21. stoletju nekateri akademiki in strokovnjaki, npr. Vivek Murthy, nekdanji ameriški generalni kirurg, trdijo, da je osamljenost postala epidemična.[16][17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Barreto, Manuela; Doyle, David Matthew; Qualter, Pamela (2024). »Changing the narrative: Loneliness as a social justice issue«. Political Psychology (v angleščini). 45 (S1): 157–181. doi:10.1111/pops.12965. ISSN 0162-895X.
  2. ↑ Gao, Jianjun; Davis, Lea K.; Hart, Amy B.; Sanchez-Roige, Sandra; Han, Lide; Cacioppo, John T.; Palmer, Abraham A. (2016). »Genome-Wide Association Study of Loneliness Demonstrates a Role for Common Variation«. Neuropsychopharmacology. 42 (4): 811–821. doi:10.1038/npp.2016.197. PMC 5312064. PMID 27629369.
  3. ↑ Murthy, Vivek (2020). Together: The Healing Power of Human Connection in a Sometimes Lonely World. Harper Wave. str. 103–113, 255–262, 185–281, passim. ISBN 978-0-06-291329-6.
  4. ↑ Hughes, Carole (1999). The relationship of use of the Internet and loneliness among college students (PhD Thesis). Boston College. OCLC 313894784.[navedi št.strani]
  5. ↑ Adams, Tim (28. februar 2016). »John Cacioppo: 'Loneliness is like an iceberg – it goes deeper than we can see'«. The Guardian. Pridobljeno 24. maja 2020.
  6. ↑ Parker, Pope (1. december 2009). »Why loneliness can be contagious«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2013. Pridobljeno 10. decembra 2012.
  7. ↑ »The surprising truth about loneliness«. www.bbc.com. Oktober 2018. Pridobljeno 10. februarja 2024.
  8. ↑ Včasih imenovano »motiv reafiliacije«, glej npr. Loneliness across the life span
  9. ↑ Bound Alberti, Fay (2019). A Biography of Loneliness: The History of an Emotion. Oxford University Press. str. 1–40, 61–83. ISBN 978-0-19-881134-3.
  10. ↑ Leigh-Hunta, N.; Bagguleyb, D.; Bashb, K.; Turnerb, V.; Turnbullb, S.; Valtortac, N.; Caan, W. (2017). »An overview of systematic reviews on the public health consequences of social isolation and loneliness«. PLOS ONE.
  11. ↑ Cacioppo, J.; Hawkley, L. (2010). »Loneliness Matters: A Theorectical and Empirical Review of Consequences and Mechanisms«. Annals of Behavioral Medicine. 40 (2): 218–227. doi:10.1007/s12160-010-9210-8. PMC 3874845. PMID 20652462.
  12. 1 2 »Loneliness is strongly linked to depression in older adults in a large, long-term study«. NIHR Evidence (Plain English summary) (v angleščini). 29. junij 2021. doi:10.3310/alert_46882. S2CID 242980660.
  13. ↑ Lee, Siu Long; Pearce, Eiluned; Ajnakina, Olesya; Johnson, Sonia; Lewis, Glyn; Mann, Farhana; Pitman, Alexandra; Solmi, Francesca; Sommerlad, Andrew; Steptoe, Andrew; Tymoszuk, Urszula (9. november 2020). »The association between loneliness and depressive symptoms among adults aged 50 years and older: a 12-year population-based cohort study«. The Lancet Psychiatry (v angleščini). 8 (1): 48–57. doi:10.1016/S2215-0366(20)30383-7. PMC 8009277. PMID 33181096.
  14. ↑ »Health Benefits of Pets«. Centers for Disease Control and Prevention. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2017. Pridobljeno 14. novembra 2007.
  15. ↑ Robinson, Ann (17. maj 2020). »'Dogs have a magic effect': how pets can improve our mental health«. The Guardian. Pridobljeno 18. maja 2020.
  16. ↑ Bahrampour, Tara (20. julij 2021). »Teens around the world are lonelier than a decade ago. The reason may be smartphones«. Washington Post. Pridobljeno 14. avgusta 2021.
  17. ↑ Rao, Ankita (2. maj 2023). »US surgeon general warns of next public health priority: loneliness«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 2. maja 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osamljenost&oldid=6663816«