Orobi
Orobi | |
|---|---|
| Skupno število pripadnikov | |
| ni znano | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
| železna doba, okolica Coma in Bergama,  Italija | |
| Jeziki | |
| keltščina ali ligurščina | |
| Religija | |
| poganstvo | |
| Sorodne etnične skupine | |
| Kelti ali Kelto-Liguri |
Orobi, Oromobi ali Orumbovi so bili keltsko-ligursko ljudstvo, v železni dobi naseljeno v okolici sedanjega Coma in Bergama v severni Italiji.
Ime
[uredi | uredi kodo]Orobe kot Orobii omenja Katon Starejši v zgodnjem 2. stoletju pr. n. št.[1]
Ime Orobii bi se lahko pojasnilo z galsko besedo orbioi (edn. orbios) ki pomeni dediči, nasledniki. Ime je primerljivo z ženskima oblikama Orobia in Urbia (prej Orbia), ki sa starodavni imeni reke Orge in potoka Orge, zdaj Orb.[2]
Nekateri klasični pisci, na primer Plinij starejši, so menili, da je njihovo ime grškega izvora in sledi etimologiji iz grškega Orōn bion (Ορων βιον).[3]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Orobi so prebivali med sodobnima mestoma Como in Bergamo. Del njihovega vplivnega področja so bili Sotoceneri.[1]
Ozemlje Orobov je na jugu mejilo na Galianate, Bromanenze in Aneziate, na zahodu na Subinate in Avsukijate, na vzhodu na Genanate, Trumpline in Kamune in na severu na Anevnijate.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sodobni arheologi in jezikoslovci gledajo na Orobe kot na keltizirane Ligure ali Kelto-Ligure, ki so nastali po prihodu keltskih priseljencev iz Porenja in Podonavja pred galsko invazijo v 4. stoletju pr. n. št.[5][6]
Plinij starejši jim pripisuje ustanovitev mest Como, Bergamo, Licini Forum in Parra.[7]
Kultura
[uredi | uredi kodo]Orobi so skupaj z Leponti in Insubri povezani z arheološko golaseško kulturo.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Vietti 2008.
- ↑ Delamarre 2003, str. 243.
- ↑ C. Cantù. Storia di Como e sua provincia. Como, 1859.
- ↑ Talbert 2000, Map 19 Raetia; Map 39: Mediolanum.
- ↑ M. Gianoncelli. Vecchie e nuove ipotesi sulla stirpe degli Orobi. Oblatio. Como, 1971.
- ↑ R. de Marinis. La civiltà di Golasecca. V La Lombardia, Jaka book, 1985.
- ↑ Plinij starejši. Naturalis Historia, III, 124-125.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Delamarre, Xavier (2003). Dictionnaire de la langue gauloise: Une approche linguistique du vieux-celtique continental. Errance. ISBN 9782877723695.
- Talbert, Richard J. A. (2000). Barrington Atlas of the Greek and Roman World. Princeton University Press. ISBN 978-0691031699.
- Vietti, Gianluca (2008). »Orobi«. Historisches Lexikon der Schweiz.