Orjaški dežen

Orjaški dežen
Orjaški dežen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Apiales
Družina:	Apiaceae (kobulnice)
Rod:	Heracleum
Vrsta:	H. mantegazzianum
Dvočlensko ime
Heracleum mantegazzianum Sommier & Levier

Orjaški dežen (znanstveno ime Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki lahko zraste od dva do štiri metre v višino. Izvira s Kavkaza in srednje Azije. V Evropo so ga prinesli kot okrasno trajnico. Zanimiva je zaradi velikih listov in orjaških kobulastih socvetij.

Njena zasaditev ima vsaj dva nezaželena učinka:

• s pomočjo krilatih plodov se širi z vrtov v okolico, kjer se lahko ustali in oblikuje velike, težko prehodne sestoje;
• rastlina je zelo strupena.

Značilnosti

Strupen rastlinski sok orjaškega dežena vsebuje furanokumarine in na koži, ki je izpostavljena soncu, povzroča pekoče in boleče izpuščaje. Ti se pogosto razvijejo v trdovratne mehurje, ki se zelo počasi zdravijo. Rastlinski sok, ki zaide v oči, pa lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto.

V Sloveniji poleg orjaškega dežena uspevajo še domorodne vrste deženov; med njimi je splošno razširjen navadni dežen. Domače vrste so bistveno manjše, od orjaškega dežena pa se razlikujejo tudi po nazobčanosti listov ter dlakavosti listnih pecljev in stebel.

Razširjenost

Orjaški dežen prištevamo med tujerodne invazivne rastlinske vrste. K nam so ga prinesli s Kavkaza. Orjaški dežen povzroča nevšečnosti v več evropskih državah.

V Sloveniji so do zdaj zabeležili le nekaj rastišč te strupene rastline v naravi. Najbolj znano je rastišče v bližini ljubljanskega botaničnega vrta, kjer gre že za precej velik sestoj, znani pa so tudi podatki iz okolice Gorenje Blato,Maribora, Kočevja in Bleda.

Viri

• Zdrave novice, HIŠA IDEJ d.o.o., Maribor, 2013, april, str. 15. (COBISS)