Pojdi na vsebino

Organizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota. Organizem je v stanju termodinamskega neravnotežja. Ker ohranja homeostatsko notranje okolje, mora iz okolja neprestano privzemati energijo.

Organizem je funkcionalna organizacija žive materije kot celote, ki jo ustvarjajo posamezne organske spojine. Primer organske spojine je beljakovina, ki še ni živo bitje. S povezavo v organizacijski sistem postane organizem. Glavne značilnosti organizmov so odzivanje na dražljaje iz okolja, rast in razvoj, vzdrževanje homeostaze in razmnoževanje. S prenehanjem delovanja teh procesov nastopi smrt organizma.

Organizmi na različnih ravneh biološke organizacije

[uredi | uredi kodo]
Lišaj je sestavljen iz telesa, ki ga tvorijo predvsem glive, z enoceličnimi algami ali cianobakterijami (zelena barva), ki so razporejene znotraj strukture, ter z bakterijskim mikrobiomom. Te vrste so medsebojno odvisne, podobno kot celice večceličnega organizma.[1]

Enocelični organizem je mikroorganizem, ki je sestavljen iz ene same celice. Primeri enoceličnih organizmov so protisti, bakterije in arheje. Ti organizmi imajo lahko v celici funkcionalne strukture, imenovane organeli,[2] ki opravljajo različne naloge za preživetje in delovanje celice.

Večcelični organizem je sestavljen iz več celic. Primeri večceličnih organizmov so živali, rastline, glive in alge. Te celice so pogosto specializirane.[3] Na primer, v človeškem telesu so mišične celice specializirane za gibanje, medtem ko so živčne celice specializirane za prenos signalov.

Kolonijski organizem, kot je sifonofor, je bitje, ki je sestavljeno iz več komunicirajočih posameznikov. Ti posamezniki sodelujejo in delujejo kot ena celota.[4]

Superorganizem je kolonija, kot je kolonija mravelj, kjer mnogi posamezniki delujejo skupaj kot ena funkcionalna ali socialna enota.[5][6]

Mutualizem je oblika simbiotskega odnosa med dvema ali več vrstami, kjer vsaka vrsta prispeva k potrebam druge. Lišaj je sestavljen iz gliv in alg ali cianobakterij, ki živijo skupaj z bakterijskim mikrobiomom. Skupaj lahko uspevajo kot nekakšen organizem, pri čemer imajo vsaka komponenta svojo funkcijo. Skupaj lahko uspevajo v okoljih, kot so suhe skale, kjer nobena od komponent ne bi mogla rasti sama.[7][8]

Evolucijska biologa David Queller in Joan Strassmann trdita, da se je "organizmnost" (tj. biti organizem) razvil skozi socialne interakcije, saj so skupine enostavnejših enot (od celice navzgor) začele sodelovati brez konfliktov. Predlagata, da bi morali sodelovanje obravnavati kot "ključno značilnost" organizma.[9]

Filogenija

[uredi | uredi kodo]
LUCA

Chloroflexota




Deinococcota


Glycobacteria

"Cyanobacteria"



Gracilicutes

Spirochaetota



Sphingobacteria

Fibrobacterota




Chlorobiota



Bacteroidota





Planctobacteria

Planctomycetota




Chlamydiota




Lentisphaerota



Verrucomicrobiota





"Proteobacteria" sensu lato
Geobacteria

Deferribacterota



Acidobacteriota



Thiobacteria

Bdellovibrionota



Campylobacterota



Myxococcota



Thermodesulfobacteriota



Pseudomonadota

Alphaproteobacteria




Betaproteobacteria



Gammaproteobacteria








Unibacteria
Eurybacteria

Thermotogota



Fusobacteriota





Bacillota




Actinomycetota


Neomura

Archaea



Eukarya











Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lücking, Robert; Leavitt, Steven D.; Hawksworth, David L. (2021). »Species in lichen-forming fungi: balancing between conceptual and practical considerations, and between phenotype and phylogenomics«. Fungal Diversity. 109 (1): 99–154. doi:10.1007/s13225-021-00477-7. ISSN 1560-2745.
  2. Hine, R.S. (2008). A Dictionary of Biology (6th izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 461. ISBN 978-0-19-920462-5.
  3. Hine, R.S. (2008). A Dictionary of Biology (6th izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 461. ISBN 978-0-19-920462-5.
  4. Wilson, Jack A. (2000). »Ontological butchery: organism concepts and biological generalizations«. Philosophy of Science. 67: 301–311. doi:10.1086/392827. JSTOR 188676.
  5. Kelly, Kevin (1994). Out of control: the new biology of machines, social systems and the economic world. Boston: Addison-Wesley. str. 98. ISBN 978-0-201-48340-6.
  6. Folse, H.J., III; Roughgarden, J. (december 2010). »What is an individual organism? A multilevel selection perspective«. The Quarterly Review of Biology. 85 (4): 447–472. doi:10.1086/656905. PMID 21243964.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. Queller, David C.; Strassmann, Joan E. (november 2009). »Beyond society: the evolution of organismality«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences. 364 (1533): 3143–3155. doi:10.1098/rstb.2009.0095. PMC 2781869. PMID 19805423.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. Lücking, Robert; Leavitt, Steven D.; Hawksworth, David L. (2021). »Species in lichen-forming fungi: balancing between conceptual and practical considerations, and between phenotype and phylogenomics«. Fungal Diversity. 109 (1): 99–154. doi:10.1007/s13225-021-00477-7. ISSN 1560-2745.
  9. Queller, David C.; Strassmann, Joan E. (november 2009). »Beyond society: the evolution of organismality«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences. 364 (1533): 3143–3155. doi:10.1098/rstb.2009.0095. PMC 2781869. PMID 19805423.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]