Opustitev kajenja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Opustitev kajenja ali prenehanje kajenja je proces opustitve kajenja tobaka. [1] Tobačni dim vsebuje nikotin, ki deluje zasvojljivo in lahko povzroči odvisnost.[2] [3] Posledično odtegnitevnikotina pogosto oteži proces opuščanja.

Kajenje je glavni vzrok smrti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti, in velik problem za svetovno zdravje.[4] Uporaba tobaka najpogosteje vodi do bolezni, ki prizadenejo srce in pljuča, pri čemer je kajenje glavni dejavnik tveganja za srčni napad,[5] [6] možgansko kap, [7] kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), [8] idiopatsko pljučno fibrozo (IPF), [9] emfizem[8] in različne vrste in podtipe raka [10] (zlasti pljučnega raka, raka ustnega žrela, [11] grla[11] in ust,[11] raka požiralnika in trebušne slinavke).[12] Opustitev kajenja znatno zmanjša tveganje smrti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.[13] [14]

Od leta 2001 do 2010 je približno 70 % kadilcev v Združenih državah Amerike izrazilo željo, da bi prenehali kaditi, 50 % pa jih je poročalo, da so to poskušali storiti v zadnjem letu.[15] Za opustitev kajenja je mogoče uporabiti številne strategije, vključno z nenadno opustitvijo kajenja brez pomoči, zmanjšanjem in nato opustitvijo, vedenjskim svetovanjem in zdravili, kot so bupropion, citizin, nikotinska nadomestna terapija ali vareniklin. V zadnjih letih je zlasti v Kanadi in Združenem kraljestvu veliko kadilcev z namenom opustitve tobaka prešlo na uporabo elektronskih cigaret.[15] [16] [17]

Večina kadilcev, ki poskušajo opustiti kajenje, to stori brez pomoči. Vendar je brez pomoči dolgoročno uspešnih samo 3–6 % poskusov opustitve.[18] Stopnjo uspešnega opuščanja povečajo vedenjsko svetovanje in zdravila, kombinacija vedenjskega svetovanja z zdravili, kot je bupropion, pa je učinkovitejša kot posamezna intervencija. [19] Metaanaliza iz leta 2018, v katero je bilo vključenih 61 randomiziranih kontroliranih preskušanj, je pokazala, da je bilo med ljudmi, ki so prenehali kaditi z zdravili za opuščanje (in nekaj vedenjske pomoči), leto pozneje še vedno nekadilcev približno 20 %, v primerjavi z 12 od tistih, ki niso jemati zdravil.[20]

Pri kadilcih, ki so odvisni od nikotina, lahko opustitev kajenja povzroči simptome odtegnitve nikotina, kot so hrepenenje po nikotinu, tesnoba, razdražljivost, depresija in povečanje telesne mase. [21] :2298Strokovne metode podpore pri opuščanju kajenja na splošno poskušajo odpraviti simptome odtegnitve nikotina, da bi se oseba lahko osvobodila odvisnosti od nikotina.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Take steps NOW to stop smoking«. www.nhs.uk. London: National Health Service. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  2. ↑ »How to Quit Smoking or Smokeless Tobacco«. www.cancer.org. Atlanta, Georgia: American Cancer Society. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  3. ↑ Mooney ME, Johnson EO, Breslau N, Bierut LJ, Hatsukami DK (Junij 2011). »Cigarette smoking reduction and changes in nicotine dependence«. Nicotine & Tobacco Research. Oxford University Press on behalf of the Society for Research on Nicotine and Tobacco. 13 (6): 426–430. doi:10.1093/ntr/ntr019. LCCN 00244999. PMC 3103717. PMID 21367813.
  4. ↑ Kalkhoran S, Benowitz NL, Rigotti NA (Avgust 2018). »Prevention and Treatment of Tobacco Use: JACC Health Promotion Series«. Journal of the American College of Cardiology. Elsevier ya Ameriško kardiološko združenje. 72 (9): 1030–1045. doi:10.1016/j.jacc.2018.06.036. PMC 6261256. PMID 30139432.
  5. ↑ Rodu B, Plurphanswat N (Januar 2021). »Mortality among male cigar and cigarette smokers in the USA« (PDF). Harm Reduction Journal. BioMed Central. 18 (1): 7. doi:10.1186/s12954-020-00446-4. LCCN 2004243422. PMC 7789747. PMID 33413424. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 26. avgusta 2021. Pridobljeno 28. avgusta 2021.
  6. ↑ Nonnemaker J, Rostron B, Hall P, MacMonegle A, Apelberg B (september 2014). »Mortality and economic costs from regular cigar use in the United States, 2010«. American Journal of Public Health. Ameriška zveza za javno zdravje. 104 (9): e86–e91. doi:10.2105/AJPH.2014.301991. eISSN 1541-0048. PMC 4151956. PMID 25033140.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. ↑ Shah RS, Cole JW (Julij 2010). »Smoking and stroke: the more you smoke the more you stroke«. Expert Review of Cardiovascular Therapy. Informa. 8 (7): 917–932. doi:10.1586/erc.10.56. PMC 2928253. PMID 20602553.
  8. ↑ 8,0 8,1 Laniado-Laborín R (Januar 2009). »Smoking and chronic obstructive pulmonary disease (COPD). Parallel epidemics of the 21 century«. International Journal of Environmental Research and Public Health. MDPI. 6 (1): 209–224. doi:10.3390/ijerph6010209. PMC 2672326. PMID 19440278.
  9. ↑ Oh CK, Murray LA, Molfino NA (Februar 2012). »Smoking and idiopathic pulmonary fibrosis«. Pulmonary Medicine. Hindawi Publishing Corporation. 2012: 808260. doi:10.1155/2012/808260. PMC 3289849. PMID 22448328.
  10. ↑ Shapiro JA, Jacobs EJ, Thun MJ (Februar 2000). »Cigar smoking in men and risk of death from tobacco-related cancers«. Journal of the National Cancer Institute. Oxford University Press. 92 (4): 333–337. doi:10.1093/jnci/92.4.333. eISSN 1460-2105. PMID 10675383. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2021. Pridobljeno 28. avgusta 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 »Oropharyngeal Squamous Cell Carcinoma«. Definitions. StatPearls (Updated izd.). Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. 4. december 2020. doi:10.32388/G6TG1L. PMID 33085415. Bookshelf ID: NBK563268. Pridobljeno 7. februarja 2021.
  12. ↑ Chandrupatla SG, Tavares M, Natto ZS (Julij 2017). »Tobacco Use and Effects of Professional Advice on Smoking Cessation among Youth in India«. Asian Pacific Journal of Cancer Prevention. 18 (7): 1861–1867. doi:10.22034/APJCP.2017.18.7.1861. PMC 5648391. PMID 28749122.
  13. ↑ Temitayo Orisasami I, Ojo O (Julij 2016). »Evaluating the effectiveness of smoking cessation in the management of COPD«. British Journal of Nursing. 25 (14): 786–791. doi:10.12968/bjon.2016.25.14.786. PMID 27467642.
  14. ↑ »WHO Report on the global tobacco epidemic«. World Health Organization. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2015.
  15. ↑ 15,0 15,1 »Vaping and quitting smoking«. www.canada.ca. Ottawa: Vlada Kanade. 31. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  16. ↑ »Using e-cigarettes to stop smoking«. www.nhs.uk. London: National Health Service. 29. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  17. ↑ »Long-term smokers who start vaping see health benefits within a month«. New Scientist. London. 15. november 2019. ISSN 0262-4079. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
  18. ↑ Rigotti NA (Oktober 2012). »Strategies to help a smoker who is struggling to quit«. JAMA. 308 (15): 1573–1580. doi:10.1001/jama.2012.13043. PMC 4562427. PMID 23073954.
  19. ↑ Stead LF, Koilpillai P, Fanshawe TR, Lancaster T (Marec 2016). »Combined pharmacotherapy and behavioural interventions for smoking cessation«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 2016 (3): CD008286. doi:10.1002/14651858.CD008286.pub3. PMC 10042551. PMID 27009521.
  20. ↑ Rosen LJ, Galili T, Kott J, Goodman M, Freedman LS (Maj 2018). »Diminishing benefit of smoking cessation medications during the first year: a meta-analysis of randomized controlled trials«. Addiction. Wiley-Blackwell on behalf of the Society for the Study of Addiction. 113 (5): 805–816. doi:10.1111/add.14134. PMC 5947828. PMID 29377409.
  21. ↑ Benowitz NL (Junij 2010). »Nicotine addiction«. The New England Journal of Medicine. 362 (24): 2295–2303. doi:10.1056/NEJMra0809890. PMC 2928221. PMID 20554984.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Opustitev_kajenja&oldid=6065143«