Optična napaka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah. Nastane takrat, ko se žarki, ki izhajajo iz ene točke na predmetu, ne zberejo v samo eni točki slike. Izdelovalci optičnih naprav poskušajo z različnimi načini odpraviti te vrste napak na optičnih napravah.

Optične napake se delijo na dve vrsti:

  • monokromatske (enobarvne) optične napake
  • kromatske (barvne) optične napake

Med momokromatske napake se štejejo:

Monokromatske napake niso odvisne od valovne dolžine svetlobe. Ta vrsta napak nastaja zaradi geometrije optičnih elementov, ki optično napravo sestavljajo. Nastopajo pa pri odboju in pri lomu svetlobe v enaki meri. Opazi se jih lahko tudi pri monokromatski svetlobi (enobarvna svetloba).

Med kromatske (barvne) napake pa se šteje:

Te napake nastajajo, zaradi disperzije svetlobe (odvisnost lomnega količnika od valovne dolžine svetlobe).

Zernikeov model[uredi | uredi kodo]

Krožno valovno čelo se lahko modelira s pomočjo Zernikeovih polinomov. Te polinome je razvil nizozemski fizik Frits Zernike (1888 – 1966). Zernikeovi polinomi dajejo koeficiente, ki predstavljajo različne tipe optičnih napak (aberacij).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]