Operativni načrt Macola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Operativni načrt Macola (izvirno turško Balyoz Harekât Planı) je bil domnevni ter izmišljen načrtovani vojaški državni udar, ki naj bi ga želeli izvesti pripadniki Turških oboroženih sil proti turški vladi pod vodstvom Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).

Turške oborožene sile, ki veljajo za zaščitnika sekularne turške države, naj bi s tem udarom želeli odstraniti vlado, katero naj bi smatrali za preveč islamistično usmerjeno.

Po razsodbi turškega sodišča, so se obtožbe izkazale za lažne ter ustvarjene z strani Gulenističnega gibanja, ki so z ponarejenimi dokazi ter uporabo medijev želeli ustvariti kaos v turški vojski ter si še bolj razširiti svoj vpliv znotraj vojske.

Načrt[uredi | uredi kodo]

Celotna operacija je bila načrtovana kot serija podoperacij, ki bi jih izvršile skupine zarotnikov[1]:

S temi operacijami in drugimi dejanji (napadi na mošeje, sestrelitev letal(a),...) bi ustvarili nemire v državi, zaradi česar bi imele oborožene sile opravičilo za izvedbo državnega udara, s čimer bi prevzele nadzor nad državo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

22. februarja 2010 so oblasti aretirale več kot 40 častnikov in jih obtožile poskusa prevrata proti vladi. Med aretiranimi so bili štirje admirali, general in dva polkovnika. Tri dni pozneje so izpustili bivša poveljnika Turške vojne mornarice in Turškega vojnega letalstva. 31. marca in 1. aprila so izpustili še 28 drugih; 19 zaradi resnega dvoma obtožb in 9 zaradi njihovega družbenega položaja[2].

5. aprila je sledil drugi val aretacij; v 14 provincah so aretirali 95 oseb; 86 vojaških oseb (od tega 70 v aktivni vojaški službi) ter 9 civilistov. Naslednji dan so ponovno aretirali 9, ki so jih predhodno izpustili. Istočasno pa je istanbulski glavni tožilec ukazal odstranitev dveh tožilcev iz primera zaradi neupoštevanja ukazov[3].

Operativni načrt Macola se je potem izkazal za izmišljotino ter namensko ustvarjen z strani Gulenističnega gibanja, ki so tako želeli ustvariti kaos v vojski ter privesti do razrešenj in aretacij številnih vodilnih častnikov v vojski, katere bi potem zamenjali gulenistični častniki.

Zarota je deloma uspela, kajti prišlo je do velikih pretresov v turški vojski, kjer je bilo priprtih obsojenih ter odstranjenih iz vojske veliko število častnikov, katere so potem zamenjali častniki, ki so bili oziroma so imeli povezave z Gulenističnim gibanjem, ki so pozneje leta 2016, dejansko poskusili izvesti državni udar, kateri jim je po dobrem posredovanju policije in lojalnega dela vojske, spodletel.

Turško sodišče je pozneje razveljavilo sojenja, zaradi ponarejenih in pomanjkljivih dokazov, ki naj bi dokazovali obstoj načrta, ter dokazane konspiracije Gulenistov.

Aretirani častniki[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]