Pojdi na vsebino

Operacija Pajkova mreža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Operacija Pajkova mreža (ukrajinsko Операція «Павутина», latinizirano: Operacija Pavutyna) je bila posebna vojaška operacija med rusko invazijo na Ukrajino, v kateri je Varnostna služba Ukrajine (VSU) z brezpilotnimi letalniki globoko v Rusiji napadla in uničila večje število strateških bombnikov letalstva Rusije in tudi druga letala. Napadi so bili istočasno izvedeni v petih letalskih bazah (Bela, Djagilevo, Ivanovo, Olenja in Ukrajinka), ki so med seboj oddaljene več tisoč kilometrov.

Po poročanju VSU je bilo v napadu uporabljenih 117 brezpilotnih letal s pogledom iz prve osebe (FPV - first person view),[1] ki so poškodovala ali uničila 41 ruskih letal. Satelitski posnetki ter posnetki brezpilotnikov so potrdili uničenje ali poškodovanje vsaj 8 bombnikov Tu-95, 7-12 bombnikov Tu-22, 2 letali za zgodnje opozarjanje A-50, in 1 transportno letalo An-12. Uničenje letal predstavlja izgubo velikega dela ruskih (delujočih) strateških bombnikov.

Priprave

[uredi | uredi kodo]
FPV droni skriti v strehah ladijskih zabojnikov predelanih v mobilne hiške
Shematski zemljevid VSU, ki prikazuje prevoze letalnikov s tovornjaki iz Čeljabinska do tarč

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je od začetka načrtovanja do izvedbe operacije minilo 18 mesecev in 9 dni.[2] Združene države niso bile vnaprej obveščene o napadih.[3][4] Po navedbah ukrajinskih virov je načrt za posebno vojaško operacijo[5] delo vodje VSU Vasilija Maljuka in njegovega osebja, osebno pa je bil vključen tudi predsednik Zelenski.[6]

Uporabljeni brezpilotniki so bili nizkocenovni kvadrokopterji Osa ukrajinske izdelave, katerih nosilnost je približno 3,5 kg.[7] Brezpilotniki si po delih pretihotapili v Rusijo in tam sestavili.[7] Baza operacije je bila v Čeljabinsku. Letalnike do nato skrili v strehe mobilnih hišk, ki so bile izdelane iz ladijskih zabojnikov in niso vzbujale sumov med transportom na tovornjakih.[4][8]

VSU je objavila fotografije priprave dronov v Čeljabinsku. Zabojnike so naložili na tovornjake in najeli voznike (ki niso bili povezani z operacijo), da so jih pripeljali do tarč napadov, tudi več 1000 km stran. Ko so se vozniki približali ciljem, je vsak voznik prejel telefonski klic, v katerem so mu povedali, kje se mora ustaviti. Takoj ko se je tovornjak ustavil, se je z ukazom z daljave streha zabojnikov odprla in droni so zaporedoma vzleteli iz svojega skrivališča.[9][5] V enem primeru so šokirani Rusi drone, ki so vzletali z enega od tovornjakov, napadli s palicami, kamenjem in streli.[7]

Ruske oblasti so za delovanje v Rusiji osumile 37-letnega ukrajinskega državljana, ki se je oktobra 2024 preselil v Čeljabinsk in tam odprl podjetje, katerega tovornjaki so bili nato uporabljeni za dostavo dronov.[10]

Letalnike so vodili do njihovih ciljev na daljavo z uporabo odprtokodne programske opreme ArduPilot.[11] Zelenski je dejal, da je imel vsak letalnik svojega pilota.[10] Po mnenju analitikov so bili letalniki zmožni natančne navigacije z metodo sledenja fiksnih točk ter tako odporni na poskuse motenja signalov. Podatkovna povezava je bila najverjetneje vzpostavljena preko lokalnih telekomunikacijskih omrežij.[12][11] Hkrati je bila v letalnikih zaradi podatkovnega zamika in možnih motenj uporabljena umetna inteligenca.[13]

Podatke, uporabljene za učenje umetne inteligence (podobe tarč - letal), so pridobili v muzeju strateškega letalstva v Poltavi, ki ima primerek Tu-22M3.[13]

Ukrajinski viri so povedali, da so bili agenti, ki so pripravljali operacijo na ruskem ozemlju, evakuirani v domovino pred začetkom napadov.[14]

Napadi

[uredi | uredi kodo]

Napadenih je bilo pet ruskih letalskih oporišč: Bela, Djagilevo, Ivanovo in Olenja.[15][16][17] VSU je poročal o 40 zadetih letalih, vključno s strateškimi bombniki Tu-160, Tu-95 in Tu-22M ter letali za zgodnje opozarjanje A-50.[18] VSU je kmalu po napadu objavil prve posnetke letalnikov. Eden izmed posnetkov je prikazal pristanek letalnika na krilu bombnika Tu-95 blizu rezervoarjev za gorivo.[19][20] Letalniki so z veliko natančnostjo napadali znane šibke točke letal: rezervoarje za gorivo v krilih.[21] Na posnetkih, ki jih je objavila VSU, je vidno uničenje bombnikov Tu-95, ki so imeli pod krili naložene rakete H-101, kar je dokaz, da so bila letala pripravljena za nove raketne napade na Ukrajino (letala navadno oborožijo šele neposredno pred napadi).[22][23]

Takoj po napadih je ruski režim razglasil izredne razmere na letalskih oporiščih Engels in Morozovsk, ki nista bili napadeni.[24]

Zelenski je kmalu po napadu sporočil, da se je baza za operacijo nahajala v bližini pisarne ruske FSB in da je bilo zadetih 34 % ruskih strateških bombnikov, ki jih še premore Rusija.[25]

Olenja

[uredi | uredi kodo]
Vodja VSU Vasilj Maljuk si ogleduje satelitske posnetke ruskih vojaških letališč (v smeri urinega kazalca: Olenja, Ivanovo, Ukrajinka, Bela in Djagilevo) ter fotografije strateških bombnikov Tu-95MS (levo) in Tu-22M3 (desno). Rdeči X-ji označujejo njihova najbolj ranljiva območja.
Posnetki brezpilotnih letalnikov, ki napadajo ruske bombnike na letališčih.
Posnetek celotne poti enega od letalnikov od trenutka vzleta s tovornjaka do uničenja ruskega bombnika Tu-22M3 na letališču Bela.

Maja 2025 so mediji poročali o namestitvi strateških bombnikov v letalski bazi Olenja, južno od Murmanska.[26] Po podatkih projekta AviVector sta bila 26. maja tam nameščena dva Tu-95MS, trije Tu-160 in dva Su-34.[27]

Napad na Olenjo je bil izveden z letalniki, ki so bili izstreljeni s tovornjaka, ki je parkiral na bližnji bencinski črpalki. Slišati je bilo vsaj 10 eksplozij.[28] Oblasti so javnosti prepovedale vstop v Olenegorsk ali izstop iz njega.[29][30] Prebivalci Olenegorska so poročali o eksplozijah in požaru, na internetu pa ja bil tudi objavljen posnetek na katerem so vidni veliki požari.[29] Ruski mediji so poročali o napadu v Olenji, vendar so trdili, da je zračna obramba delovala.[25]

Po analizah iz prosto dostopnih virov, so bili v Olenji uničeni najmanj 4 bombniki Tu-95 in eno transportno letalo An-12.[31][32]

Ivanovo Severni

[uredi | uredi kodo]

Do napada je prišlo na letališču Ivanovo Severni blizu Ivanova,[30][29] vendar lokalne oblasti o njem niso poročale.[29] Baza Ivanovo je bila pred tem nazadnje napadena 23. maja 2025.[33] Po poročanju časopisa The Moscow Times je bil najverjetneje zadet A-50.[29] The Daily Telegraph je 3. junija poročal, da so si ogledali triminutni videoposnetek, ki prikazuje, kako sta bili zadeti radarski kupoli dveh letal A-50 v Ivanovem.[34] Ukrajinska varnostna služba je nato ta videoposnetek javno objavila 4. junija. Na njem brezpilotnika pristaneta na radarjih dveh A-50.[35] Ni jasno, ali so bili poškodovani A-50 v uporabnem stanju, saj je en izmed njiju imel manjkajoč motor. Radarji A-50 so za razliko od samih letal v nekdanji sovjetski republiki Rusiji skoraj nenadomestljivi.[36]

Ukrajinka

[uredi | uredi kodo]

Napad na letalsko oporišče Ukrajinka (blizu Seriševa v Amurski oblasti) ni uspel, saj se je tovornjak z droni vnel in eksplodiral pred izvedbo napada.[37][16]

Bela

[uredi | uredi kodo]

Na letalsko oporišče Bela v Irkutski oblasti je bil izveden napad, kar so potrdili tudi lokalni prebivalci in guverner Igor Kobzev, ki je dejal, da je prišlo do "padca predmeta na staro stavbo". Tako kot v Olenji so drone izstrelili iz tovornjakov. Napad na Belo je predstavljal prvi ukrajinski napad v Sibiriji. V letalski bazi je nameščen 200. gardijski težkobombni polk, ki nadzira strateške bombnike Tu-22M3.[30][29] Guverner je pokazal posnetek na katerem je viden oblak dima.[38] Po podatkih projekta AviVector je bilo dan pred napadom v letalski bazi nameščenih 52 strateških letal (35 bombnikov Tu-22M3, 6 bombnikov Tu-95 MS in 7 bombnikov Tu-160), 30 lovcev MiG-31 ter 8 pomožnih in transportnih letal.[27]

2. junija je analiza komercialnih satelitskih fotografij potrdila najmanj tri uničene bombnike Tu-95, enega potencialno poškodovanega Tu-95, uničen bombnik Tu-22M3[39] in tri potencialno uničene bombnike Tu-22M3.[17][40] 4. junija je skupna analiza sintetičnega aperturnega radarja in satelitskih posnetkov Maxar potrdila uničenje 4 letal Tu-22M3, 3 letal Tu-95MS ter enega potencialno poškodovanega Tu-95MS.[36]

Djagilevo

[uredi | uredi kodo]

Napadeno je bilo letališče Djagilevo Rjazana.[30][29] Lokalni guverner je napad potrdil in trdil, da je del sestreljenega letalnika poškodoval streho stanovanjske stavbe, pri čemer ni bilo poškodovanih.[29] Poročali so o najmanj sedmih eksplozijah.[41] Bombnika Tu-95MS in Tu-22M3, ki sta bila tam nameščena,[29] nista bila zadeta; požgana je bila le trava.[7]

Skupni rezultati napada

[uredi | uredi kodo]
Ocenjena uničena letala (po virih zgoraj)
Tu-95 Tu-22M3 An-12 A-50 Letala
Olenja Bela Bela Olenja Ivanovo Severni Skupaj
4 3–4 4 1 2 (napadena) 12 - 13 + 2 napadena

Posledice

[uredi | uredi kodo]

Ukrajinski uradniki so sporočili, da so z napadi poškodovali tretjino ruskih strateških bombnikov, katerih vrednost je ocenjena na približno 7 milijard €, [42] z brezpilotnimi letalniki v vrednosti 2000 €.[7] Institute for the Study of War je v svoji začetni analizi ugotovil, da je bila ruska zmogljivost izstrelitve raket dolgega dosega in brezpilotnih letalnikov v Ukrajino morda vsaj začasno omejena.[15] Bombnika Tu-95MS in Tu-22M3 sta že desetletja umaknjena iz proizvodnje in ju ni mogoče nadomestiti. Rusija ne proizvaja sodobnih bombnikov.[36] Zdi se, da so strateške jedrske zmogljivosti letalstva dolgega dosega močno oslabljene. Wall Street Journal je namignil, da bi neuspeh ruskinh obveščevalnih služb pri preprečevanju napadov lahko vplival na paranojo ruskega predsednika Vladimirja Putina in privedel do še več čistk v njihovih obveščevalnih službah.[43]

Rusko ministrstvo za obrambo je trdilo, da je posebna operacija »teroristični napad«.[44] Pri tem so omenili napade na letalske baze v petih regijah Rusije, hkrati pa trdili, da so bili v treh regijah »odbiti«.[3] Potrdili so poškodbe letal v letalskih bazah Olenja in Bela.[45]

TASS je poročal, da bo policija zaslišala voznika enega izmed tovornjakov.[46] Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da v napadih, ki so jih priznali v regijah Murmansk in Irkutsk, ni bilo žrtev in da je bilo aretiranih več "udeležencev", čeprav je Zelenski dejal, da so bili vsi operativci že predhodno varno umaknjeni iz Rusije.[10][8] BBC je, sklicujoč se na nepreverjena poročila ruskega Telegram kanala Baza, znanega po povezavah z ruskimi varnostnimi službami, poročal, da so vozniki tovornjakov z letalniki pripovedovali podobne zgodbe o dostavljanju domnevnih lesenih hišic, pri čemer so navodila o tem, kje parkirati tovornjake, prejemali po mobilnem telefonu. Voznik, ki ga je intervjuvala ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti, je povedal, da so njega in druge voznike letalniki presenetili in da so jih poskušali zadeti s kamni.[10]

Članek, ki ga je objavil ruski portal Pravda.ru, je poudaril, da bi napadi na letala, ki so del jedrske trojice, lahko spodkopljejo učinkovitost ruskih jedrskih sil in da »v skladu z 'Osnovnimi načeli državne politike Ruske federacije o jedrskem odvračanju' takšna dejanja spadajo pod pogoje, ki lahko upravičijo uporabo jedrskega orožja«.[12]

6. junija 2025 so ukrajinske zračne sile sporočile, da je Rusija prejšnjo noč v raketnih napadih uporabila bombnike Tu-160,[47] ki jih pred tem niso, kar dokazuje, da so bili v to prisiljeni zaradi izgub zaradi operacije Pajkova mreža.[48] Poleg tega je poročilo v Newsweeku navedlo, da je Rusija premaknila svoje strateške bombne sile dlje proti vzhodu, da bi morda zmanjšala tveganje nadaljnjih napadov.[47]

Analiza

[uredi | uredi kodo]

Po poročanju Financial Times so poškodovana in uničena letala predstavljala približno 20 % ruske flote dolgega letalstva, ki je v sodobnem času še delujoč. Proizvodnja številnih uničenih in poškodovanih tipov letal, kot sta Tu-95 in Tu-22M3, se je ustavila že več desetletij nazaj, pred razpadom Sovjetske zveze leta 1991, zaradi česar jih je nemogoče zamenjati in izjemno težko popraviti.[10] Vojaški strokovnjak William Alberque je dejal, da bi lahko nadomestitev teh izgub trajala leta ali celo desetletja in da bi napadi Rusijo prisilili, da svojo floto bombnikov razprši po več letaliških bazah, kar bi zmanjšalo njeno sposobnost izvajanja obsežnih napadov, katerih cilj je premagati ukrajinsko zračno obrambo.[49] Fabian Hoffmann z Univerze v Oslu je komentiral, da je bila izguba napadenih bombnikov še posebej škodljiva, saj je šlo za letala v najboljšem stanju, velik del uradno operativne flote je na popravilih.[49]

Kolumnist Wall Street Journala Bernard-Henri Lévy je operacijo primerjal z izraelskimi napadi na borce Hezbolaha s telefonskimi pozivniki in jo opisal kot eno najbolj iznajdljivih vojaških operacij v zgodovini, ki jo bodo preučevali še dolgo. Nadalje je dejal, da je operacija Rusiji zadala enega največjih udarcev med njeno invazijo na Ukrajino, poleg potopitve vojne ladje Moskva leta 2022 in napada na Krimski most, umika ruske črnomorske flote v Novorosijsk in ofenzive pri Kursku leta 2024.[50]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Gambrell, Jon (4. junij 2025). »These satellite photos show Russian bombers Ukraine says it destroyed«. AP News (v angleščini). The Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025.
  • Kyiv Independent (4. junij 2025). »New footage from Ukraine's Operation Spiderweb hitting Russian bombers«.
  • Kyiv Post (3. junij 2025). »Russia's Defense Collapse Exposed by Ukraine Strike«.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The economic lessons from Ukraine's spectacular drone success«. The Economist. 12. junij 2025.
  2. ↑ Vakulina, Sasha (1. junij 2025). »'Operation Spiderweb': How Ukraine destroyed over a third of Russian bombers«. Euronews. Pridobljeno 1. junija 2025.
  3. 1 2 Ravid, Barak (1. junij 2025). »Ukraine launches massive drone strike on air bases deep inside Russia«. Axios (v angleščini). Pridobljeno 1. junija 2025.
  4. 1 2 Lyons, Emmet; Jacobs, Jennifer (2. junij 2025). »Ukraine claims drone attack hit 40 Russian bombers as talks set to resume in Turkey«. CBS News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  5. 1 2 Kapustianska, Ivanna (1. junij 2025). »FPV сховали під дахи мобільних будиночків: деталі про історичну операцію СБУ "Павутина"« [FPV hidden under the roofs of mobile homes: details about the historical SBU operation 'Spider's Web']. LB.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  6. ↑ »Deadly 'Spiderweb': How Ukraine destroyed 40 Russian jets in historic behind-the-lines op«. RBC-Ukraine. 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  7. 1 2 3 4 5 Marson, James; Lytvynenko, Jane; Smith, Brenna T.; Bosak, Serhii (3. junij 2025). »Inside the Ukrainian Drone Operation That Devastated Russia's Bomber Fleet«. Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  8. 1 2 Mazhulin, Artem; Holmes, Oliver; Swan, Lucy; Boulinier, Laure; Hecimovic, Arnel (2. junij 2025). »Operation Spiderweb: a visual guide to Ukraine's destruction of Russian aircraft«. The Guardian.
  9. ↑ »Спецоперацію «Павутина» готували понад півтора року - джерело« [Special Operation Spider's Web was prepared for over a year and a half—source]. Ukrinform (v ukrajinščini). 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  10. 1 2 3 4 5 Gozzi, Laura (2. junij 2025). »BBC Verify: How Ukraine carried out daring 'Spider Web' attack on Russian bombers«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2025. Pridobljeno 3. junija 2025.
  11. 1 2 Hiltscher, Johannes (3. junij 2025). »Die Software hinter Operation Spinnennetz« [The software behind Operation Spiderweb]. Golem.de (v nemščini). Pridobljeno 3. junija 2025. ... Berichten zufolge [soll] das russische Mobilfunknetz genutzt worden sein ... Auch eine grobe Positionierung über das Mobilfunknetz oder A-GPS würde bereits ausreichen. Kennt die Drohne einmal ihre Position, kann sie allein anhand anderer Sensordaten weiterfliegen – Unterstützung für sogenanntes Dead Reckoning bringt Ardupilot fertig mit.
  12. 1 2 Mihayloff, Andrey (2. junij 2025). »Ukraine Attacks Part of Russia's Nuclear Triad. Russia May Strike Nuclear Blow in Response«. Pravda.ru (English edition). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  13. 1 2 Brown, Steve (2. junij 2025). »Ukraine Trained AI for Its 'Spiderweb' Airfield Drone Attacks at Aviation Museum«. Kyiv Post. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2025. Pridobljeno 15. junija 2025.
  14. ↑ »Знищення літаків стратегічної авіації РФ. Як готували спецоперацію "Павутина" (ФОТО, ВІДЕО)« [The destruction of 41 Russian strategic aircraft. How the special operation 'Web' was prepared] (v ukrajinščini). Texty.org.ua. 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  15. 1 2 Gibson, Olivia; Harvey, Anna; Novikov, Daria; Harward, Christina; Stepanenko, Kateryna (1. junij 2025). »Russian Offensive Campaign Assessment, June 1, 2025« (v angleščini). Institute for the Study of War. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  16. 1 2 Zoria, Yuri (2. junij 2025). »Trojan truck op: Kyiv destroys '34%' of Russia's strategic bomber fleet within hours with truck-launched FPV drones«. Euromaidan Press. Pridobljeno 2. junija 2025.
  17. 1 2 Orlova, Alisa; Zakharchenko, Kateryna (1. junij 2025). »'Spiderweb' Strikes Cripple 34% of Russian Bomber Fleet in $7 Billion Blow, SBU Confirms«. Kyiv Post. Pridobljeno 2. junija 2025.
  18. ↑ »Ukraine reportedly strikes down over 40 Russian strategic bombers«. Euronews (v angleščini). 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  19. ↑ Andrews, Natalie. »Russia Plans to Respond to Drone Attack, Trump Says After Call With Putin«. WSJ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  20. ↑ »BBC Verify Live: New satellite images show damaged Russian bombers from Ukraine drone attack«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  21. ↑ Adams, Paul (4. junij 2025). »Are the surprise airfield attacks a turning point for Ukraine?«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  22. ↑ Velhan, Oleh (5. junij 2025). »Spiderweb operation: Tu-95 bombers armed with missiles for strikes destroyed«. newsukraine.rbc.ua. Pridobljeno 9. junija 2025.
  23. ↑ Malyasov, Dylan (5. junij 2025). »Tu-95s seen armed with Kh-101 missiles before drone strike«. defence-blog.com. Pridobljeno 9. junija 2025.
  24. ↑ Kostenko, Viktor (1. junij 2025). »Ще три російські військові аеродроми під дроновою атакою« [Three more Russian military air fields are under drone attack]. dsnews.ua (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  25. 1 2 Adams, Paul; Lukiv, Jaroslav (1. junij 2025). »Ukraine drones strike bombers during major attack in Russia«. BBC (v angleščini). Pridobljeno 1. junija 2025.
  26. ↑ Borisov, Maksim (31. maj 2025). »Россия перебросила 40 бомбардировщиков Ту-22М3 и около 20% всех Ту-95МС на новый аэродром« [Russia has moved 40 Tu-22M3 bombers and about 20 percent of all Tu-95MSs to a new airfield]. WWW1. Pridobljeno 1. junija 2025.
  27. 1 2 »Украина за один день уничтожила и повредила не менее 6 % российских стратегических бомбардировщиков« [Ukraine destroyed and damaged at least 6% of Russian strategic bombers in one day]. Агентство. 1. junij 2025. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  28. ↑ »Беспилотники атаковали военные аэродромы с дальней авиацией в нескольких регионах России; украинские СМИ называют удар операцией СБУ« [Drones attacked military airfields with long-range aviation in several regions of Russia; Ukrainian media call the strike an SBU operation]. zona.media. 1. junij 2025. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  29. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 »Украина атаковала базы стратегических бомбардировщиков в Мурманской, Иркутской и Рязанской областях привезенными на фурах дронами« [Ukraine attacks strategic bomber bases in Murmansk and Irkutsk regions with drones delivered in trucks]. Русская служба The Moscow Times. 1. junij 2025. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  30. 1 2 3 4 »Удар ВСУ по стратегической авиации РФ стал крупнейшим в истории — эксперты« [The Ukrainian Armed Forces' strike on Russia's strategic aviation was the largest in history—experts]. Deutsche Welle (v ruščini). 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  31. ↑ Cahlan, Sarah; Baran, Jonathan (4. junij 2025). »Ukraine's 'Operation Spiderweb' hit at least 13 planes, visuals show«. Washington Post. Pridobljeno 4. junija 2025.
  32. ↑ Skinner, Helena; Looft, Chris; Inal, Kerem (5. junij 2025). »Aftermath of Ukraine drone strike on Russian airfields shown in satellite imagery«. abcnews.go.com. Pridobljeno 5. junija 2025.
  33. ↑ Атака дронов по России: ПВО в Москве, удары по Липецкой области и Иваново [Drone attack on Russia: air defense in Moscow, strikes on Lipetsk region and Ivanovo] (v ruščini). 23. maj 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  34. ↑ Barnes, Joe; Rushton, James (3. junij 2025). »Ukraine strikes Putin's prized spy planes«. telegraph.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2025. Pridobljeno 4. junija 2025.
  35. ↑ »СБУ показала унікальні кадри спецоперації «Павутина», у результаті якої уражено 41 військовий літак стратегічної авіації рф (відео)« [The SBU showed unique footage of the special operation "Web", which resulted in the destruction of 41 Russian strategic aviation military aircraft (video)]. Security Service of Ukraine (v ukrajinščini). 4. junij 2025. Pridobljeno 6. junija 2025.
  36. 1 2 3 Newdick, Thomas (4. junij 2025). »Confirmed Losses Of Russian Aircraft Mount After Ukrainian Drone Assault«. The War Zone. Recurrent Ventures. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2025.
  37. ↑ Brown, Steve (4. junij 2025). »Spiderweb – Russian Manhunt for 'Agent' Who Duped Truck Drivers Into Delivering Attack Drones«. Kyiv Post. Article with details of the truck operation.
  38. ↑ Balmforth, Tom (1. junij 2025). »Ukraine attacks Russian nuclear-capable bombers in Siberia«. Reuters. Pridobljeno 1. junija 2025.
  39. ↑ »Ukraine targets Russian airfields in major drone attack«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 2. junija 2025.
  40. ↑ Atle Staalesen (2. junij 2025). »Satellite images from Olenya show 4 strategic bombers destroyed«. The Barents Observer (v angleščini). Pridobljeno 4. junija 2025.
  41. ↑ »Украина провела серию атак на ядерные объекты России. Главное« [Ukraine has carried out a series of attacks on Russian nuclear facilities. Main]. istories.media. 1. junij 2025. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  42. ↑ »СБУ: в ходе операции «Паутина» поражена треть российских стратегических носителей крылатых ракет общей стоимостью семь миллиардов долларов« [SBU: during Operation Spider Web one-third of Russian strategic cruise missile carriers at the cost of seven billion dollars were struck]. Meduza. 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  43. ↑ Michaels, Daniel; Lytvynenko, Jane (2. junij 2025). »Ukraine's Stunning Assault Roils Russia's Global Military Strategy«. WSJ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2025. Pridobljeno 2. junija 2025.
  44. ↑ »Russia confirms Ukraine carried out drone attacks on airfields«. BBC. 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  45. ↑ Varenikova, Maria; Kuznietsova, Anastasia; Vasilyeva, Nataliya (1. junij 2025). »Ukraine Drone Strike Targets Russian Air Bases in Large-Scale Attack«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.
  46. ↑ »Russian authorities detain truck driver thought to be involved in attack«. BBC. 1. junij 2025. Pridobljeno 1. junija 2025.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  47. 1 2 Cook, Ellie (6. junij 2025). »Has Russia moved strategic aviation nearer to Alaska? What we know«. Newsweek.
  48. ↑ Liuksikov, Mykhailo (6. junij 2025). »Russian Tu-160s Strike Ukraine With Cruise Missiles as Aggressor Lacks Tu-95 MSM Bombers«. militarnyi. Pridobljeno 6. junija 2025.
  49. 1 2 Stognei, Anastasia; Deprez, Fabrice; Miller, Christopher (3. junij 2025). »'An epic failure': Russia reels from surprise Ukrainian attack on bomber fleet«. Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2025. Pridobljeno 3. junija 2025.
  50. ↑ Lévy, Bernard-Henri (3. junij 2025). »Drone Attack Shows Why Ukraine Will Win This War«. The Wall Street Journal. Pridobljeno 3. junija 2025.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Operacija_Pajkova_mreža&oldid=6615719«