Operacija Cartier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Operacija Cartier
RežijaMiran Zupanič
ScenarijMiha Mazzini
Temelji naDrobtinice (Miha Mazzini)
GlasbaUrban Koder
FotografijaRadovan Čok
MontažaNeva Fajon
Studio
RTV Slovenija
Datum izida
6. maj 1991
(1. program TV Slovenija)
Dolžina
90 minut
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Proračun300.000 DEM (1991)

Operacija Cartier je slovenski dramsko komični TV film iz leta 1991 in celovečerni prvenec Mirana Zupaniča po scenariju Miha Mazzinija.

Takratni minister za kulturo Andrej Capuder je filmu preprečil pot v kinematografe zaradi prizora, v katerem Borut Veselko ob prihodu v cerkev odvrže cigareto.[1] Film je bil posnet na 16 mm trak, ki se je izgubil. Ohranil se je na eni od prvotnih bet.[2]

Mazzini je filmu dal drugačen naslov, kot romanu, ker se tragične usode junakov spletajo okoli parfuma Cartier.[3]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Neodgovorni Egon, pisec šunda, pohajkuje po železarskem mestecu in se srečuje s someščani. Ima dekle Karlo. Sezonski delavec Selim je obseden z Nastassjo Kinski. Egon izkoristi Ajšo, nato pa izve, da se je Karla naskrivaj odselila. Obupani Selim napade Ibro in ustreli Egona, nato s pištolo ubije še sebe.

Ustvarjalci o filmu[uredi | uredi kodo]

Režiser Zupančič je negativne kritike krivil, da film ni bil povečan na 35 mm. Naturalistično je hotel pokazati, kako se ljudje poskušajo zoperstavljati surovemu okolju. Njegova občutja ob branju Mazzinijeve knjige so bila kompleksna. K sodelovanju je bil povabljen, ko je Mazzini roman že predelal v scenarij. Pri vnašanju lastnih sprememb je imel proste roke. Znanim igralcem je dal stranske vloge, v ospredju so bili mladi in neuveljavljeni. Film je moral realizirati v 30 dneh.[3]

Proračun[uredi | uredi kodo]

Vrednost projekta je bila ob izidu ocenjena na 300.000 nemških mark.[3]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Vesna Marinčič je napisala, da liki živijo vsak zase, da se nič ne zgodi in da ni pristnega vzdušja. Junak, s katerim naj bi sočustvovala, ji je šel samo na živce in od igralcev se je nalezla nesproščenosti. Menila je, da so lahko ogled filma mirno prenesli le ustvarjalci in njihovi najbližji sorodniki. Avtorjem filma je očitala, da snemajo, kot da še niso videli filma ali gledališke predstave in da so z napovedovalkinim večkratnim omenjanjem t.i. refleksa bivanjske problematike izpadli domišljavi. Samomor sezonskega delavca je ni presenetil, saj se ji ni zdel mentalno priseben, pa tudi drugi ji niso zgledali zdravi. Ujezil jo je tudi naslov, ki je napovedal zgodbo o bančnem ropu, ne pa človeka z govorno napako, ki prijateljuje s sezonci. Na koncu je omenila poljski TV film Ne ubijaj, ki po njenem ni bil nobena refleksija, vendar bi ga morali ustvarjalci Operacije Cartier nujno videti.[4]

Vid Šteh je napisal, da film nima kaj povedati, vendar je zabaven, zmotil pa ga je mračen konec, ki razbije razigranost in zaide na področje depresivne eksistencialne drame.[5]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

  • Esad Babačić: Ešef
  • Matjaž Pikalo: Alen
  • Sofija Simič: dolgonoga
  • Tatjana Košir: starejša ciganka
  • Sonja Plešnar: mladoletnica
  • Miha Mazzini: kinooperater

Ekipa[uredi | uredi kodo]

  • maska: Marija Jurovič
  • zvokovni mojster: Frane Povirk
  • grafika: Zdenka Iršič
  • trik: Rasto Novakovič
  • orožar: Marjan Bernjak
  • pirotehnik: Igor Završnik
  • režiser množičnih prizorov: Peter Zobec

Nagrade[uredi | uredi kodo]

  • 1992: Grand Prix CIRCOM REGIONAL[3]

Slovenski filmski maraton 1991[uredi | uredi kodo]

  • nagrada občinstva
  • Stopova nagrada za igralca leta: Borut Veselko

Izdaje na nosilcih[uredi | uredi kodo]

  • Operacija Cartier. video DVD. Ljubljana : TV Slovenija : Rokus, 2006

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Veingerl, Miha (29. september 2016). »Marcel Štefančič jr.: Slovenski film 2.0: kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991–2016«. Koridor-ku.si. Pridobljeno 15. julija 2021.
  2. Širca, Majda (15. december 2018). »Prvi televizijski in prvi celovečerni film v letu 1991«. majdasirca.si. Pridobljeno 15. julija 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Modic, Max. Ena najbolj opljuvanih umetnosti pri nas je film. str. 7. Delo (30.06.1992), letnik 34, številka 148. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. Marinčič, Vesna R.. Operacija po Kranjsko. str. 6. Delo (08.05.1991), letnik 33, številka 105. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. Šteh, Vid (27. april 2018). »Operacija Cartier (1991)«. RAZGLEDANO. Pridobljeno 15. julija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]