Operacija Božji srd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Operacija božji srd (hebrejsko: מבצע זעם האל‎‎ Mivtza Za'am Ha'el) je bila tajna operacija pod vodstvom Mosada, katere namen je bilo iskanje in eliminacija pripadnikov teroristične organizacije Črni seprember in pripadnikov Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki so sodelovali pri pripravi napada na izraelske športnike na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972.

Operacija se je začela leta 1972, trajala pa naj bi več kot 20 let. V operaciji naj bi bilo po neuradnih podatkih skupno ubitih 20 - 35 ljudi, celoten seznam tarč pa je še danes skrivnost.

Načrtovanje operacije[uredi | uredi kodo]

Izrael je takoj po smrti športnikov v teroritičnem napadu v Münchnu izvedel napade na položaje Palestinske osvobodilne organizacije v Siriji in Libanonu. Premierka Golda Meir se je znašla pod pritiskom obveščevalnih služb, pa tudi izraelske javnosti, ki so zahtevale maščevanje v obliki atentatov na vse, ki so bili tako ali drugače udeleženi v načrtovanje in izvedbo terorističnega napada. Dodaten udarec za Izrael je bilo tudi nadaljevanje olimpijskih iger kljub tragičnemu dogodku, kasneje pa še izpustitev treh teroristov, ki so jih Nemci zajeli po napadu. Izpuščeni so bili v zameno za talce na ugrabljenem Lufthansinem letu 615.

V ta namen je bilo oblikovanih več skupin, ki so vsebovale specialiste za različna področja. Poleg atentatov so se izvajale tudi psihološke operacije, kot so objavljanje osmrtnic palestinskih aktivistov, ki so bili še živi, ter pošiljanje šopkov rož njihovim sorodnikom pred napadom s sporočilom: "Opomin, da ne pozabljamo in ne oproščamo".

Celotna operacija je v iskanje palestinskih aktivistov preusmerila precejšen del aktivnosti izraelskih obveščevalnih služb, kar naj bi bil tudi eden od vzrokov, zakaj obveščevalne službe niso pravočasno zaznale priprav na jomkipursko vojno leta 1973.

Izvedba operacije[uredi | uredi kodo]

Mosad je identificiral več oseb, ki so bile vpletene v teroristični napad v Münchnu, ali pa so bile kako drugače vidno povezane s Črnim septembrom ali PLO. Najbolj znani atentati so bili naslednji:

Datum Kraj Žrtev Vloga Način atentata
16. oktober 1972 Rim Wael Zwaiter Predstavnik PLO v Italiji,
domnevni sodelavec Črnega septembra
Večkrat ustreljen od blizu
8. december 1972 Pariz Mahmud Hamšari Predstavnik PLO v Franciji Bomba, podstavljena v telefonski aparat
24. januar 1973 Nikozija, Ciper Husein al Bašir Predstavnik Fataha,
domnevni sodelavec Črnega semptembra
Bomba, podstavljena pod hotelsko posteljo
6. april 1973 Pariz Basil al Kubaisi Osumljen oskrbe Črnega septembra z orožjem Ustreljen z bližine
9. april 1973 Bejrut, Libanon Muhamed Yusef al Najjar,
Kamal Adwan,
Kamal Naser
vodja operacij Črnega septembra,
vodja operacij v PLO,
član izvršnega odbora PLO
Ubiti med napadom izraelskih specialnih sil
v operaciji Vodnjak mladosti
11. april 1973 Atene Zaiad Muchasi Predstavnik Fataha, zamenjava Huseina al Baširja Bomba v hotelski sobi
28. junij 1973 Pariz Mohamed Boudia vodja operacij Črnega septembra v Franciji Bomba, podstavljena pod avtomobilski sedež
22. januar 1979 Bejrut Hasan Ali Salameh Domnevni načrtovalec napada v Münchnu Avtomobil-bomba
15. december 1979 Ciper Ali Salem Ahmed,
Ibrahim Abdul Aziz
Neznano Ustreljena z bližine
17. junij 1982 Rim Nazeyh Meyer Predstavnik PLO v Rimu Ustreljen
17. junij 1982 Rim Kamal Husain Namestnik vodje urada PLO v Rimu Bomba, podstavljena pod avtomobilski sedež
23. julij 1982 Pariz Fadil Dani Namestnik vodje urada PLO v Parizu Bomba, nastavljena v avtomobil
21. avgust 1983 Atene Mamoun Meraiš Predstavnik PLO Ustreljen v napadu z motociklom
10. junij 1986 Atene Haled Ahmed Nazal Glavni sekretar Demokratične ljudske fronte za
osvoboditev Palestine
Ustreljen pred hotelom v Atenah
21. oktober 1986 Atene Manzer Abu Ghazala Član Palestinskega narodnega sveta Podstavljena bomba v predmestju Aten
14. februar 1988 Limasol, Ciper Abu al Hasan Qasim,
Hamdi Adwan
Avtomobil-bomba

Med iskanjem Hasana Alija Salameha so Mosadovi agenti leta 1973 v Lillehammerju pomotoma ubili natakarja Ahmeda Boučikija, ki so ga zamenjali za Salameha. Šest agentov je zajela policija in jih priprla. S tem je bilo razkritih več podatkov o operaciji, razkrit pa je bil tudi del Mosadove obveščevalne mreže v Evropi. Izbruhnila je afera, ki je Goldo Meir prisilila, da ustavi operacijo. Čez pet let je njen naslednik Menahem Begin operacijo nadaljeval.

Mosadovi agenti so se v Londonu srečali tudi z informantom, ki naj bi imel informacije o Salamehu. Enega od agentov je zapeljala in kasneje ubila najeta morilka, ki so jo agenti kasneje našli v Amsterdamu in ubili. Nikoli ni bilo ugotovljeno, kdo jo je najel.

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Črni september je po začetku ubojev palestinskih aktivistov izvedel tudi svoje povračilne akcije. Na izraelska veleposlaništva po svetu je bilo poslanih več pisemskih bomb. Ena od teh bomb je terjala življenje Amija Šahorija, izraelskega svetovalca za kmetijstvo v Londonu.

Črni seprember je napadel tudi izraelsko veleposlaništvo v Bangkoku, ki je bil krinka za načrtovan napad na letalo, s katerim je Golda Meir pripotovala v Rim na obisk k papežu. Mosadovi agenti so pravočasno odkrili palestinske aktiviste z ročnimi protiletalskimi sistemi in preprečili napad.

Palestinci so ubili tudi tri domnevne Mosadove agente in izraelskega vojaškega atašeja v ZDA.

Atentati so med Palestinci povzročili nemalo strahu, posebej šokantna zanje pa je bila operacija Vodnjak mladosti v Bejrutu, saj je pokazala izraelsko pripravljenost, da izvede napad kjerkoli. Bejrut je bil takrat oporišče vidnih predstavnikov PLO. Mnogo palestinskih aktivistov je v strahu pred atentatom tudi prenehalo s podpiranjem palestinskim vojaškim organizacijam, kar je precej zmanjšalo število palestinskih terorističnih napadov.