Opečnordeči vitki kozliček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Opečnordeči vitki kozliček
Stictoleptura rubra, samec
Stictoleptura rubra, samec
Stictoleptura rubra, samica
Stictoleptura rubra, samica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Podred: Polyphaga (vsejedi hrošči)
Družina: Cerambycidae (kozlički)
Rod: Stictoleptura
Vrsta: S. rubra
Znanstveno ime
Stictoleptura rubra
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • Aredolpona rubra (Linnaeus), Nakane & Ohbayashi, 1957
  • Corymbia rubra (Linnaeus) Villiers, 1974
  • Leptura belga flava Voet, 1804-6
  • Leptura dispar Preyssler, 1793
  • Leptura rubra Linnaeus, 1758
  • Leptura rubrotestacea Illiger, 1805
  • Leptura testacea Linnaeus, 1761
  • Leptura umbellatarum Laicharting, 1784[1]

Opečnordeči vitki kozliček (znanstveno ime Stictoleptura rubra) je vrsta hrošča iz družine kozličkov.

Stictoleptura rubra

Podvrste[uredi | uredi kodo]

  • Stictoleptura rubra dichroa (Blanchard, 1871)
  • Stictoleptura rubra numidica (Peyerhimoff, 1917)
  • Stictoleptura rubra rubra (Linnaeus, 1758)
  • Stictoleptura rubra succedanea (Lewis, 1873)

Opis[uredi | uredi kodo]

Opečnordeči vitki kozliček doseže v dolžino med 10 in 20 mm.[2] Pri tej vrsti je značilen spolni dimorfizem, saj se samci in samice ločijo med sabo po barvi in obliki. Pri samicah so vratni ščit in elitre rdečkasto-rjave ali rdečkasto-oranžne barve, samci pa imajo črno glavo in vratni ščit. Pri samcih so elitre rjave ali peščene barve. Običajno so nekoliko manjši in ožji od samic.[3]

Življenjski cikel te vrste traja dve do tri leta. Odrasli hrošči se na prostem zadržujejo med majem in septembrom, največ pa jih je opaziti v juliju in avgustu. Zadržujejo se na cvetočih rastlinah, kjer se prehranjujejo z nektarjem in cvetnim prahom, ličinke pa se prehranjujejo z gnijočim lesom iglavcev.[2][4] Za razvoj so odvisne tudi od hranil, ki jim jih zagotavljajo glive.[5][6] V črevesju imajo ličinke opečnordečega vikega kozlička kvasovke, ki proizvajajo celulozo[7], s pomočjo katerih lahko presnavljajo les.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Vrsta je razširjena po celinski Evropi, Rusiji in Severni Afriki, prisotna pa je tudi v delih Turčije in Velike Britanije.[2][8][9]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758)". Biolib.cz. Pridobljeno dne February 22, 2012. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Cerambyx
  3. Nature Spot
  4. Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758) (Red Longhorn Beetle)
  5. Filipiak, Michał; Sobczyk, Łukasz; Weiner, January (9 April 2016). "Fungal Transformation of Tree Stumps into a Suitable Resource for Xylophagous Beetles via Changes in Elemental Ratios". Insects 7 (2): 13. doi:10.3390/insects7020013. 
  6. Filipiak, Michał; Weiner, January; Wilson, Richard A. (23. december 2014). "How to Make a Beetle Out of Wood: Multi-Elemental Stoichiometry of Wood Decay, Xylophagy and Fungivory". PLoS ONE 9 (12): e115104. doi:10.1371/journal.pone.0115104. 
  7. Grünwald, S.; M. Pilhofer; W. Höll (januar 2010). "Microbial associations in gut systems of wood- and bark-inhabiting longhorned beetles Coleoptera: Cerambycidae]". Systematic and Applied Microbiology 33 (1): 25–34. ISSN 0723-2020. PMID 19962263. doi:10.1016/j.syapm.2009.10.002. Pridobljeno dne 11. junija 2010. 
  8. "Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758)". Fauna Europaea. Pridobljeno dne 22. februarja 2012. 
  9. Vitali F.: Cerambycoidea