Opečnordeči vitki kozliček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Opečnordeči vitki kozliček

Stictoleptura rubra, samec
 Stictoleptura rubra, samica
Stictoleptura rubra, samica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Podred: Polyphaga (vsejedi hrošči)
Družina: Cerambycidae (kozlički)
Rod: Stictoleptura
Vrsta: S. rubra
Znanstveno ime
Stictoleptura rubra
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • Aredolpona rubra (Linnaeus), Nakane & Ohbayashi, 1957
  • Corymbia rubra (Linnaeus) Villiers, 1974
  • Leptura belga flava Voet, 1804-6
  • Leptura dispar Preyssler, 1793
  • Leptura rubra Linnaeus, 1758
  • Leptura rubrotestacea Illiger, 1805
  • Leptura testacea Linnaeus, 1761
  • Leptura umbellatarum Laicharting, 1784[1]

Opečnordeči vitki kozliček (znanstveno ime Stictoleptura rubra) je vrsta hrošča iz družine kozličkov.

Stictoleptura rubra

Podvrste[uredi | uredi kodo]

  • Stictoleptura rubra dichroa (Blanchard, 1871)
  • Stictoleptura rubra numidica (Peyerhimoff, 1917)
  • Stictoleptura rubra rubra (Linnaeus, 1758)
  • Stictoleptura rubra succedanea (Lewis, 1873)

Opis[uredi | uredi kodo]

Opečnordeči vitki kozliček doseže v dolžino med 10 in 20 mm.[2] Pri tej vrsti je značilen spolni dimorfizem, saj se samci in samice ločijo med sabo po barvi in obliki. Pri samicah so vratni ščit in elitre rdečkasto-rjave ali rdečkasto-oranžne barve, samci pa imajo črno glavo in vratni ščit. Pri samcih so elitre rjave ali peščene barve. Običajno so nekoliko manjši in ožji od samic.[3]

Življenjski cikel te vrste traja dve do tri leta. Odrasli hrošči se na prostem zadržujejo med majem in septembrom, največ pa jih je opaziti v juliju in avgustu. Zadržujejo se na cvetočih rastlinah, kjer se prehranjujejo z nektarjem in cvetnim prahom, ličinke pa se prehranjujejo z gnijočim lesom iglavcev.[2][4] Za razvoj so odvisne tudi od hranil, ki jim jih zagotavljajo glive.[5][6] V črevesju imajo ličinke opečnordečega vikega kozlička kvasovke, ki proizvajajo celulazo[7] – encim, s pomočjo katerega lahko presnavljajo les.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Vrsta je razširjena po celinski Evropi, Rusiji in Severni Afriki, prisotna pa je tudi v delih Turčije in Velike Britanije.[2][8][9]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758)«. Biolib.cz. Pridobljeno 22. februarja 2012.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Cerambyx
  3. ↑ Nature Spot
  4. ↑ Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758) (Red Longhorn Beetle)
  5. ↑ Filipiak, Michał; Sobczyk, Łukasz; Weiner, January (9. april 2016). »Fungal Transformation of Tree Stumps into a Suitable Resource for Xylophagous Beetles via Changes in Elemental Ratios«. Insects. 7 (2): 13. doi:10.3390/insects7020013.
  6. ↑ Filipiak, Michał; Weiner, January; Wilson, Richard A. (23. december 2014). »How to Make a Beetle Out of Wood: Multi-Elemental Stoichiometry of Wood Decay, Xylophagy and Fungivory«. PLoS ONE. 9 (12): e115104. doi:10.1371/journal.pone.0115104.
  7. ↑ Grünwald, S.; M. Pilhofer; W. Höll (Januar 2010). »Microbial associations in gut systems of wood- and bark-inhabiting longhorned beetles Coleoptera: Cerambycidae]«. Systematic and Applied Microbiology. 33 (1): 25–34. doi:10.1016/j.syapm.2009.10.002. ISSN 0723-2020. PMID 19962263. Pridobljeno 11. junija 2010.
  8. ↑ »Stictoleptura rubra (Linnaeus, 1758)«. Fauna Europaea. Pridobljeno 22. februarja 2012.
  9. ↑ Vitali F.: Cerambycoidea
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Opečnordeči_vitki_kozliček&oldid=5712617«