Oljkov livkar
| Oljkov livkar | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Livkarjevke |
| Rod: | Livkarji |
| Vrsta: | O. olearius
|
| Dvočlensko ime | |
| Omphalotus olearius (DC.) Sing. (1948) | |
| Sinonimi[1] | |
Oljkov livkar (znanstveno ime Omphalotus olearius) je gliva iz rodu livkarjev (Omphalotus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je širok od 3 do 13 cm, mesnat, trd, najprej izbočen, nato odprt in na sredini izbočen, v starosti globoko ugreznjen in lijakast. Je sijoče rumene, oranžne do rdečerjave barve, z vdelanimi rdečkastimi vlakni. Rob je dolgo podvit. V starosti površina rada razpoka.
Lističi so ozki, gosti in se na dolgo spuščajo po betu. Včasih so viličasto razcepljeni. Najprej so zlato rumene barve, kasneje postanejo oranžni.
Bet je visok od 5 do 15 cm in debel od 0,5 do 2 cm. Proti dnu je tanjši in skoraj vedno ekscentričen glede na klobuk, poln, pri dnu je navadno spojen z drugimi beti gob, ki rastejo v šopku. Je vlaknat in oranžne do rdeče rjave barve.
Meso je rumenkasto do oranžno, žilavo, vzdolžno vlaknato. Ima vonj po lesu in neznačilen okus.
Meso in lističi se v stiku s sulfovanilinom takoj obarvajo rdeče vijolično in nato potemnijo, v stiku z amonijakom pa postanejo zeleni.[2]
Je bioluminiscentna. Lističi svežih gob oddajajo šibko modro zeleno svetlobo, ki jo je mogoče opaziti ponoči, ko se oko prilagodi na temo. To je posledica encima imenovanega luciferaza, ki deluje na spojino, imenovano luciferin. Mehanizem je podoben kot pri kresnicah.[3]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste poleti in jeseni kot zajedavec ali saprofit v šopih na štorih različnih listavcev, najpogosteje oljkah, hrastih, kostanjih ali bukvah. Rad ima toplejša rastišča, pogost je v sredozemskih območjih.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni prah je svetlo rumen. Trosi so skoraj okrogli in merijo 4,4–5,9 x 4–5,6 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- junonina plamenka (Gymnopilus junonius) ni tako svetlečih barv in ima obroček na betu
- ohlapni kolesnik (Paralepista flaccida) ne raste neposredno na lesu
- navadna lisička (Cantharellus cibarius) je manjša in ima žilasto trosovnico
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Strupena. Tako kot tudi druge vrste livkarjev vsebuje toksina muskarin in iludin S. Čeprav ni smrtonosna, uživanje te gobe povzroči zelo hude želodčne krče, bruhanje in drisko.[4][5]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija -
lijasti klobuki -
lističi in bet -
bioluminiscenčni lističi -
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Synonymy: Omphalotus olearius (DC.) Singer«. Species Fungorum. CAB International. Pridobljeno 24. septembra 2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Božac, Romano (2008). Enciklopedija gljiva, 2. svezak (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 248-249. ISBN 978-953-0-61413-0.
- ↑ Oliveira AG, Desjardin DE, Perry BA, Stevani CV (2012). »Evidence that a single bioluminescent system is shared by all known bioluminescent fungal lineages«. Photochemical and Photobiological Sciences (v angleščini). 11 (5): 848–852. doi:10.1039/c2pp25032b. PMID 22495263.
- ↑ Masters, Edwin J. (Junij 2002). »Personal Experience With Jack O'Lantern Mushroom Toxicity«. Wilderness & Environmental Medicine (v angleščini). Zv. 13, št. 2. str. 182–183. doi:10.1580/1080-6032(2002)013[0183:LTTE]2.0.CO;2.
- ↑ Kirchmair M, Morandell S, Stolz D, Pöder R, Sturmbauer C (2004). »Phylogeny of the genus Omphalotus based on nuclear ribosomal DNA-sequences« (PDF). Mycologia (v angleščini). 96 (6): 1253–60. doi:10.2307/3762142. JSTOR 3762142. PMID 21148949. Pridobljeno 26. maja 2010.