Pojdi na vsebino

Okupacija baltskih držav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Okupacija baltskih držav
Del druge svetovne vojne in hladne vojne
Protestni transparent iz 1970ih let, ki poziva OZN naj ukine sovjetski kolonializem v baltskih državah
Datum15 junij 1940 – 6. september 1991 (1940-06-15 – 1991-09-06)
Vojaška prisotnost: 28 september 1939 – 31. avgust 1994 (1939-09-28 – 1994-08-31)
KrajEstonija, Latvija, Litva
Udeleženci Estonija
Latvijaska zastava Latvija
Zastava Litve Litva
 Sovjetska zveza[a]
Tretji rajhNacistična Nemčija[b]
Izid

 

Okupacija baltskih držav je bilo obdobje med aneksijo Estonije, Latvije in Litve k Sovjetski zvezi leta 1940 do njenega razpada leta 1991. Za kratek čas je baltske države okupirala tudi Nacistična Nemčija, potem ko je leta 1941 napadla Sovjetsko zvezo.

Začetna sovjetska invazija in okupacija baltskih držav se je začela junija 1940 v skladu s paktom Molotov–Ribbentrop, ki sta ga avgusta 1939 pred drugo svetovno vojno sklenili Sovjetska zveza in nacistična Nemčija.[1][2] Tri neodvisne baltske države so bile avgusta 1940 aneksirane kot republike Sovjetske zveze. Večina zahodnih držav te aneksije ni priznala in so jo definirale za nezakonito.[3][4] Julija 1941 je nacistična Nemčija nekaj tednov po invaziji na Sovjetsko zvezo okupirala vse tri baltske države. Tretji rajh jih je vključil v Reichskomissariat Ostland. Leta 1944 je Sovjetska zveza po baltski ofenzivi ponovno okupirala baltske države in ujela preostale nemške sile v Kurlandskem žepu, dokler se niso uradno predali maja 1945.[5]

Med sovjetsko okupacijo oz. tudi kolonizacijo 1944–1991 je bilo veliko število prebivalcev baltskih držav usmrčenih in deportiranih, v njihove domove pa je bilo naseljenih veliko Rusov. Jeziki avtohtonega prebivalstva, vera in običaji so bili tekom okupacije zatirani, izvajala se je rusifikacija.[6][7]

Glede okupacije in nezakonite aneksacije baltskih držav obstaja širok mednarodni konsenz,[8][9][10][11][12] Sovjetska zveza pa medtem ni nikoli priznala, da so bile nasilno okupirane. Pri podobni narativi vztraja tudi nekdanja sovjetska republika Rusija, ki trdi, da je bila aneksacije baltskih držav v skladu z mednarodnim pravom.[13][14] Šolski učbeniki v Rusiji otroke učijo, da so se baltske države »prostovoljno pridružile Sovjetski zvezi po domačih ljudskih socialističnih revolucijah«.[15] Po okupaciji je večina zahodnih vlad zaradi stališča, da suverenost teh držav ni bila legitimno razveljavljena,[16] še naprej priznavala baltske države kot suverene politične subjekte, ki so jih predstavljale baltske legacije, ki so delovale v Washingtonu in drugod kot vlade v izgnanstvu.[17]

Baltske države so ponovno pridobile de facto neodvisnost leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze. Osvoboditev je ni bila mirna, sovjetske sile so ubile več Latvijcev in Litovcev.[18] Novonastala Rusija je vojsko iz baltskih držav začela umikati šele avgusta 1993, začenši z Litvo. Popoln umik vojakov, se je končal avgusta 1994. Rusija je uradno končala svojo vojaško prisotnost v Baltiku avgusta 1998 z razgradnjo radarske postaje Skrunda-1 v Latviji. Razstavljene instalacije so bile poslane v Rusijo in mesto je bilo vrnjeno pod latvijski nadzor, zadnji ruski vojak pa je baltsko zemljo zapustil oktobra 1999.[19] Ne Sovjetska zveza in ne Rusija ni nikdar plačala za škodo, ki jo je baltskim državam povzročila okupacija, čeprav so vse tri države skupaj in posamično vložile tožbe proti Rusiji.

Spomenik litovskim žrtvam sovjetske okupacije v Vilni .



Med obema sovjetskima okupacijama (1940-1941 in 1944-1991) je bilo ubitih ali deportiranih skupno 605.000 prebivalcev treh držav (135.000 Estoncev, 170.000 Latvijcev in 320.000 Litovcev). Njihovo premoženje je bilo zaplenjeno in podeljeno na novo naseljenim kolonistom – ekonomskim migrantom, sovjetski vojski, osebju NKVD in tudi funkcionarjem komunistične partije.[20]

Ocene smrtnih žrtev so v spodnji tabeli;[21]

Obdobje/dogodek Estonija Latvija Litva
Population 1.126.413 (1934) 1.905.000 (1935) 2.575.400 (1938)
Prva sovjetska okupacija
Deportacije junija 1941 9.267

(2.409 usmrčenih)

15.424

(9.400 umrlo na poti)

17.500
Žrtve represije

(aretacije, mučenje, politična sojenja in drugo)

8.000 21.000 12.900
Izvensodne usmrtitve 2.000 Neznano 3.000
Nacistična okupacija
Množični poboji manjšin 992 Judov

300 Romov

70.000 Judov

1.900 Romov

196.000 Judov

~4.000 Romov

Zunanji poboji Judov 8.000 20.000 Not known
Poboji drugih civilistov 7.000 16.300 45.000
Prisilno delo 3.000 16.800 36.500
Druga sovjetska okupacija
Deportacije

1948–49 (operacija Priboj)

1949: 20.702

3.000 umrlo na poti

1949: 42.231

8.000 umrlo na poti

1948: 41.000

1949: 32.735

Druge deportacije med 1945 in 1956 650 1.700 59.200
Aretiacije in politično motiviran pripor 30.000

11.000 umrlo

32.000 186.000
Partizani ubiti ali zaprti po vojni 8.468

4.000 ubitih

8.000

3.000 ubitih

21.500

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ (1940–1941; from 1944)
  2. ↑ (1941–1945)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Taagepera, Rein (1993). Estonia: return to independence. Westview Press. str. 58. ISBN 978-0813311999.
  2. ↑ Ziemele, Ineta (2003). »State Continuity, Succession and Responsibility: Reparations to the Baltic States and their Peoples?«. Baltic Yearbook of International Law. Martinus Nijhoff. 3: 165–190. doi:10.1163/221158903x00072.
  3. ↑ Kaplan, Robert B.; Baldauf, Richard B. Jr. (2008). Language Planning and Policy in Europe: The Baltic States, Ireland and Italy (v angleščini). Multilingual Matters. str. 79. ISBN 978-1847690289. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 2. novembra 2020. Most Western countries had not recognised the incorporation of the Baltic States into the Soviet Union, a stance that irritated the Soviets without ever becoming a major point of conflict.
  4. ↑ Kavass, Igor I. (1972). Baltic States. W. S. Hein. ISBN 978-0930342418. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 9. septembra 2020. The forcible military occupation and subsequent annexation of the Baltic States by the Soviet Union remains to this day (written in 1972) one of the serious unsolved issues of international law
  5. ↑ Davies, Norman (2001). Dear, Ian (ur.). The Oxford companion to World War II. Michael Richard Daniell Foot. Oxford University Press. str. 85. ISBN 978-0198604464.
  6. ↑ »How Russian Disinformation Targets the Former Soviet Bloc Around WWII Anniversaries - CHACR«. 6. julij 2020.
  7. ↑ Vardys, Vytas Stanley (Summer 1964). »Soviet Colonialism in the Baltic States: A Note on the Nature of Modern Colonialism«. Lituanus. 10 (2). ISSN 0024-5089. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2021. Pridobljeno 25. februarja 2023.
  8. ↑ The Occupation of Latvia Arhivirano 2007-11-23 na Wayback Machine. at Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Latvia
  9. ↑ »22 September 1944 from one occupation to another«. Estonian Embassy in Washington. 22. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 1. maja 2009. For Estonia, World War II did not end, de facto, until 31 August 1994, with the final withdrawal of former Soviet troops from Estonian soil.
  10. ↑ Motion for a resolution on the Situation in Estonia Arhivirano 29 September 2018 na Wayback Machine. by the European Parliament, B6-0215/2007, 21.5.2007; passed 24.5.2007 . Retrieved 1 January 2010.
  11. ↑ »Distr. General A/HRC/7/19/Add.2 17 March 2008 Original: English, Human Rights Council Seventh session Agenda item 9: Racism, Racial Discrimination, Xenophobia and Related Forms of Intolerance, Follow-up to and Implementation of the Durban Declaration and Programme of Action – Report of the Special Rapporteur on contemporary forms of racism, racial discrimination, xenophobia and related intolerance, Doudou Diène, Addendum, Mission to Estonia« (PDF). Documents on Estonia. United Nations Human Rights Council. 20. februar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. marca 2014. Pridobljeno 7. junija 2009.
  12. ↑ Mälksoo, Lauri (2003). Illegal Annexation and State Continuity: The Case of the Incorporation of the Baltic States by the USSR. Leiden & Boston: Brill. ISBN 9041121773.
  13. ↑ Combs, Dick (2008). Inside The Soviet Alternate Universe. Penn State Press. str. 258, 259. ISBN 978-0271033556. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 9. septembra 2020. The Putin administration has stubbornly refused to admit the fact of Soviet occupation of Latvia, Lithuania and Estonia following World War II, although Putin has acknowledged that in 1989, during Gorbachev's reign, the Soviet parliament officially denounced the Molotov–Ribbentrop Pact of 1939, which led to the forcible incorporation of the three Baltic states into the Soviet Union.
  14. ↑ Bugajski, Janusz (2004). Cold peace. Greenwood Publishing Group. str. 109. ISBN 0275983625. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 9. septembra 2020. Russian officials persistently claim that the Baltic states entered the USSR voluntarily and legally at the close of World War II and failed to acknowledge that Estonia, Latvia, and Lithuania were under Soviet occupation for fifty years.
  15. ↑ Cole, Elizabeth A. (2007). Teaching the violent past: history education and reconciliation. Rowman & Littlefield. str. 233–234. ISBN 978-0742551435.
  16. ↑ Quiley, John (2001). »Baltic Russians: Entitled Inhabitants or Unlawful Settlers?«. V Ginsburgs, George (ur.). International and national law in Russia and Eastern Europe [Volume 49 of Law in Eastern Europe]. Martinus Nijhoff Publishers. str. 327. ISBN 9041116540.
  17. ↑ »Baltic article«. The World & I. Washington Times Corp. 2 (3): 692. 1987.
  18. ↑ »Suing Gorbachev 31 years after the USSR's collapse, a group of Lithuanians sought to hold its last leader to account«.
  19. ↑ The Weekly Crier (1999/10) Arhivirano 2013-06-01 na Wayback Machine. Baltics Worldwide. Accessed 11 June 2013.
  20. ↑ Abene, Aija; Prikulis, Juris (2017). Damage caused by the Soviet Union in the Baltic States: International conference materials (PDF). Riga: E-forma. str. 20–21. ISBN 978-9934-8363-1-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2023. Pridobljeno 25. februarja 2023.
  21. ↑ Pettai, Vello (2015). Transitional and Retrospective Justice in the Baltic States. Cambridge University Press. str. 55. ISBN 978-1107049499. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 9. septembra 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Okupacija_baltskih_držav&oldid=6453832«