Okulus (arhitektura)

**Okulus** na vrhu kupole rimskega Panteona, Rim, začetek 2. st.

Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblike^[1], pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.

Tnan je že iz Rima (Panteon, Rim|Panteon) in se nadaljuje v srednjem viku^[2], posebej pogost je v arhitekturi renesanse (Bramantejev Tempietto) in baroka. Podoben mu je oeil-de-buef.^[3] Zanimivo je, da znameniti enciklopedični Atlas arhitekture pojem oculus ne opisuje.

okulus so uporabljali za osvetljavo.^[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ELU 1964.; Damjanov/Radulić 1967.
↑ Deanović 1960., 72.
↑ ELU 1964.
↑ Müller/Vogel 1999.; Müller/Vogel 2000.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Damjanov/Radulić 1967. - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Oculus, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 178
Deanović 1960. – Deanović, Ana: Srednjevjekovna arhitektonska plastika u Stjepanovoj kapeli na Kaptolu, Iz starog i novog Zagreba, II, Zagreb, 1960., 67.-84.
ELU 1964. - Oculus, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 3, Zagreb, 1964., str. 584.
Müller/Vogel 1999. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 1, preveo Milan Pelc, Zagreb, 1999.
Müller/Vogel 2000. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 2, preveo Milan Pelc, Zagreb, 2000.

[1] ELU 1964.; Damjanov/Radulić 1967.

[2] Deanović 1960., 72.

[3] ELU 1964.

[4] Müller/Vogel 1999.; Müller/Vogel 2000.

[1]

[2]

[3]

[4]