Križarka ''Aurora''

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Oklepnica Aurora)
Jump to navigation Jump to search
Oklepna križarka Aurora

Aurora (rusko: Авро́ра, tr. Avrora) je ruska oklepna križarka iz leta 1903 (začetek gradnje 11. maj 1900[1], dokončanje 29. julij 1903, obratovanje 1903–1957), ki je trenutno shranjena kot muzejska ladja v Sankt Peterburgu. Aurora je bila ena od treh križark razreda Pallada, zgrajena v Sankt Peterburgu za delovanje v Tihem oceanu. Vse tri ladje tega razreda so služile med rusko-japonsko vojno. Aurora je preživela bitko pri Cušimi in bila zaprta pod ameriško zaščito na Filipinih ter se na koncu vrnila v Baltsko floto.

Drugo ladjo razreda Pallada so Japonci potopili v Port Arthurju leta 1904. Tretja ladja Diana je bila po bitki v Rumenem morju zaprta v Sajgonu. Eden prvih incidentov oktobrske revolucije v Rusiji se je zgodil na križarki Aurora, ki je po poročanju izstrelila prvi strel, kar je bil znak za začetek napada na Zimski dvorec.

Rusko-japonska vojna[uredi | uredi kodo]

Aurora leta 1903

Kmalu po dokončanju 10. oktobra 1903, je Aurora zapustila Kronstadt kot del »okrepitvene eskadrilje« admirala Vireniusa za Port Arthur.[1] Medtem ko je bila v Rdečem morju še vedno na poti do Port Arthurja, so eskadriljo odpoklical nazaj v Baltsko morje, pod protestom admirala Makarova, ki je od admirala Virenija izrecno zahteval, naj nadaljuje svojo misijo v Port Arthurju. Le 7 rušilcev okrepitvene eskadrilje je smelo nadaljevati plovbo na Daljni vzhod.[2]

Po odpoklicu in prihodu nazaj v domače pristanišče je prestala novo obnovo.[3] Po obnovi je bila Aurora ponovno poslana v Port Arthur kot del ruske Baltske flote.[4] Aurora je plula kot del eskadrilje križark admirala Oskarja Enkvista, katere poveljniška ladja je bila oklepna križarka Oleg, del Baltske flote admirala Zinovija Rožestvenskega. Na poti proti Daljnemu vzhodu je Aurora v Dogger Bank incidentu dobila 5 zadetkov zaradi zmedenega prijateljskega ognja, ki je ubil ladijskega kaplana in mornarja, in utrpela lahke poškodbe.[5]

27. in 28. maja 1905 je Aurora sodelovala v bitki pri Cušimi, skupaj z ostalo rusko eskadriljo. Med bitko je bil ubit njen stotnik, stotnik 1. stopnje Eugene R. Jegorjev in 14 članov posadke. Izvršni častnik, stotnik 2. ranga Arkadij Konstantinovič Nebolsine je prevzel povelje, čeprav ranjen. Potem je Aurora, ki je zakrivala drugo precej počasnejše rusko plovilo, postala poveljniška ladja kontraadmirala Enkvista in se z dvema drugima ruskima križarkama prebila do nevtralne Manile, kjer so jo od 6. junija 1905 do konca vojne zadrževale ameriške oblasti.

Leta 1906 se je Aurora vrnila na Baltik in postala kadetska vadbena ladja. Od leta 1906 do 1912 je križarka obiskala številne države; novembra 1911 je bila v Bangkoku v okviru praznovanj v čast kronanja novega siamskega kralja.

Oktobrska revolucija[uredi | uredi kodo]

Aurora je upodobljena na Redu oktobrske revolucije

Med prvo svetovno vojno je Aurora delovala na Baltskem morju in opravljala naloge patruljiranja in obstreljevanja obal. Leta 1915 so njeno oborožitev spremenili v štirinajst 152 mm topov. Konec leta 1916 so jo zaradi večjega popravila preselili v Petrograd (sodobni Sankt Peterburg). Mesto je prekipevalo od revolucionarnega vrenja in del njene posadke se je pridružil februarski revoluciji leta 1917.

Poveljnik ladje, stotnik Mihail Nikolski, je bil ubit, ko je poskušal zatreti upor.[6] Na ladji je bil ustanovljen revolucionarni odbor, za kapitana pa izvoljen Aleksander Belišev. Večina posadke se je pridružila boljševikom, ki so se pripravljali na komunistično revolucijo.

25. oktobra 1917 ob 21.40 (po julijanskem koledarju 7. novembra) je prazen strel iz signalnega topa naznanil začetek napada na Zimski dvorec, kar naj bi bil začetek oktobrske revolucije. Poleti 1918 so jo preselili v Kronstadt in jo dali v rezervo.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Aurora leta 2004.

Leta 1922 se je Aurora vrnila v službo kot učna ladja. Od leta 1923 je bila dodeljena Baltskemu voznemu parku in je večkrat obiskala države Baltskega morja, vključno z Norveško v letih 1924, 1925, 1928 in 1930, Nemčijo 1929 in Švedsko v letih 1925 in 1928. 2. novembra 1927 je bila Aurora odlikovana z Redom rdeče zastave za svoje revolucionarne zasluge.

Med drugo svetovno vojno so orožje odnesli z ladje in ga uporabili pri kopenski obrambi Leningrada. Sama ladja je bila privezana v pristanišču Oranienbaum [7] in je bila večkrat granatirana in bombardirana. 30. septembra 1941 je bila poškodovana in v pristanišču je potonila.

Leta 1944 je Aurora kljub stanju plovila postala prvi kampus in učno plovilo mornariške šole Nahimov.

Po obsežnih popravilih od 1945 do 1947 je bila Aurora trajno zasidrana na [[Neva|Nevi]g v Leningradu (sodobni Sankt Peterburg) kot spomenik veliki oktobrski socialistični revoluciji. Leta 1957 je postala muzejska ladja. 22. februarja 1968 je bila odlikovana z Redom oktobrske revolucije, katerega značka upodablja prav Auroro.

Do danes[uredi | uredi kodo]

Pogled s pristanišča na križarko leta 2008
Aurora in ledolomilec Krasin v Kronstadtu

Križarka Aurora je kot muzejska ladja postala ena izmed številnih turističnih znamenitosti Leningrada in je še naprej simbol oktobrske socialistične revolucije in pomemben atribut ruske zgodovine. Del muzeja je poleg muzejskega prostora tudi bivališče posadke, katere naloge so vključevale skrb za ladjo, zagotavljanje varnosti in sodelovanje v vladnih in vojaških ceremonijah. Veljalo je, da je posadka delovala kot aktivna in je veljala za vojaško usposabljanje. Leta 1984 do 1987 je bila križarka v ladjedelnici Admiralti ponovno obnovljena. Med remontom se je zaradi okvare trupa ladje pod vodno črto tega zamenjalo z novim varjenim trupom v skladu s prvotnimi risbami. Odsekani spodnji del trupa se je zavlekel v Finski zaliv, v nedokončano bazo na Ručiju in potopil v bližini obale. Obnova je pokazala, da so bili nekateri deli ladje, vključno z oklepnimi ploščami, originalno izdelani v Veliki Britaniji.

Aurora je najstarejša ladja ruske mornarice, ki še vedno pluje pod mornariško zastavo, pod katero je bila naročena, vendar je zdaj pod skrbstvom Centralnega pomorskega muzeja. Še vedno jo nadzira aktivna servisna posadka, ki ji poveljuje stotnik 1. stopnje.

Januarja 2013 je ruski obrambni minister Sergej Šojgu napovedal načrte za ponovno splavitev Aurore in njeno poveljniško vlogo med rusko mornarico zaradi njenega zgodovinskega in kulturnega pomena [8]. 21. septembra 2014 je bila ladja odpeljana v ladjedelnico v Kronstadtu, da bi jo prenovili.[9][10] 16. julija 2016 se je vrnila na domače pristanišče v Sankt Peterburgu.[11] On 16 July 2016 she returned to her home harbour in Saint Petersburg.[12]

Aurora v Kronstadtu septembra 2015

Podatki[uredi | uredi kodo]

Razred in vrsta: Oklepna križarka razreda Pallada
Prostornina: 6.731 t
Dolžina: 126,8 m
Širina: 16,8 m
Ugrez: 7,3 m
Inštalirana moč: 24 kotlov Belleville, 8.660 kW

Pogon: 3 gredi; 3 parni stroji s trojno ekspanzijo
Hitrost: 19 vozlov (35 km / h; 22 mph)
Domet: 7.200 km pri 10 vozlih (19 km / h; 12 mph)
Dopolnilo: 590 [1]
Oborožitev: 1903:

  • 8 × 152 mm topov
  • 24 × 75 mm topov
  • 8 × 37 mm topov
  • 3 × torpedne cevi (dve podvodni)

1917:

  • 14 × 152 mm topov
  • 4 × 76,2 mm topov AA
  • 1 × QF 2- hitrostrelna mornariška topova

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

V filmu Lov na rdeči oktober Toma Clancyja se Ramius nauči pomorstva od ribiča, ki je služil na Avrori in sodeloval pri uporu.

V knjigi Maxa Brooka World War Z je omenjena Aurora kot del velike flote ladij, s katerimi se srečujejo kitajski podmorničarji. »Videli smo Auroro, dejansko težko križarko iz prve svetovne vojne, katere vstaja je sprožila boljševiško revolucijo«.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Corbett (2015) Vol. 1, p. 51
  2. Corbett (2015) Vol. 1, p. 146, 147
  3. Kowner, Rotem (2006). Historical Dictionary of the Russo-Japanese War. The Scarecrow Press. str. 52. ISBN 0-8108-4927-5.
  4. British Naval Attache Reports (2003) p. 354 the new redesignation to the 2nd Pacific Squadron was rarely used, in both Corbett texts and official British Naval Attache Reports, the term Balic Fleet is mostly consistent.
  5. Corbett (2015) Vol. 2, p. 35
  6. Dowling, p. 571
  7. Sávina, Sofía (7 November 2014). "Aurora: The cruiser that sparked a revolution – or did it?".
  8. http://2-news.ru/info/politics/211-avrora_vernetsya_v_stroy_.html od dne November 2017[slepa povezava]
  9. "Aurora: The cruiser that sparked a revolution – or did it?".
  10. RT (21 September 2014). "Russian Revolution Symbol: Iconic 'Aurora' cruiser towed to renovation port" – via YouTube.
  11. "Legendary Aurora to return to its harbour after overhaul in 2016". ITAR-TASS. 13 October 2014.
  12. https://www.heraldnet.com/news/bolshevik-revolution-warship-aurora-returns-to-st-petersburg/
  13. Brooks, Max (19 July 2010). "World War Z". Gerald Duckworth & Co – via Google Books.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • British Naval Attache Reports. (2003) The Russo-Japanese War 1904-1905. The Battery Press, Inc. Nashville, TN ISBN 0-89839-324-8
  • Corbett, Sir Julian. (2015) Maritime Operations In The Russo-Japanese War 1904-1905. Vol. 1 originally published Jan 1914. Naval Institute Press ISBN 978-1-59114-197-6
  • Corbett, Sir Julian. (2015) Maritime Operations In The Russo-Japanese War 1904-1905. Vol. 2 originally published Oct 1915. Naval Institute Press ISBN 978-1-59114-198-3
  • Timothy C. Dowling. Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond. ABC-CLIO, 2015. ISBN 978-1-59884-947-9
  • McLaughlin, Stephen (2019). "In Avrora's Shadow: The Russian Cruisers of the Diana Class". V Jordan, John (ur.). Warship 2019. Oxford, UK: Osprey Publishing. str. 81–97. ISBN 978-1-4728-3595-6.
  • Skvorcov, Aleksiey V. (2015). Cruisers of the First Rank: Avrora, Diana, Pallada. Sandomierz, Poland: Stratus. ISBN 978-83-63678-56-2.
  • Watts, Anthony J. (1990). The Imperial Russian Navy. London: Arms and Armour. ISBN 0-85368-912-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]