Ofikleid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ofikleid je lahko tudi orgelski register (večinoma pedalni, včasih tudi manualni)
Družina ofikleidov

Ofikleid je zgodovinsko basovsko trobilo, njegovo ime (grško όφις = kača, χλείς = ključ) pa označuje tudi njegovo obliko; sestavljen je iz dolge zavite cevi, v kateri je 9-11 lukenj. Po obsegu tonov je enak fagotu. Izvajalsko je podobno kot serpent zelo zahteven, njegov zvok je dokaj nepredvidljiv. Ofikleid je v orkestrih zamenjal zastareli renesančni serpent, svoj razmah pa je doživel v 19. stoletju. Leta 1821 ga je patentiral pariški glasbilar Jean Hilaire Asté, najbolj razširjen pa je bil v Franciji, Italiji, Španiji in Južni Ameriki. Instrument je predhodnik tube, v začetku 20. stoletja je počasi izginil iz koncertnih odrov, najdlje se je obdržal v Italiji.

Ofikleidi so bili zgrajeni v več različicah; po velikosti in številu lukenj:

  • altovski ofikleid (uglašen v Fis in Es)
  • basovski ofikleid (v B ali C)
  • kontraaltovski ofikleid (v As)
  • kontrabasovski ofikleid (v F in Es)

Uporaba ofikleida v skladbah[uredi | uredi kodo]

Današnji orkestri pri izvajanju teh skladb večinoma nadomestijo ofikleid z drugimi instrumenti

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]