Pojdi na vsebino

Odrinski mir (1829)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Moskovska triumfalna vrata v Sankt Peterburgu (1836-1838) spominjajo na zmago Rusije v rusko-turški vojni v letih 1828-1829
Ozemeljske spremembe po odrinski pogodbi[1]

Z odrinskim mirom se je končala rusko-turška vojna med cesarsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom v letih 1828–29. Pogoji so bili ugodni za Rusijo, ki je dobila dostop do ustja Donave in novo ozemlje ob Črnem morju. Pogodba je odprla Dardanele za vsa trgovska plovila, Srbiji je podelila avtonomijo, Grčiji pa obljubila avtonomijo. Prav tako je Rusiji dovolila, da zasede Moldavijo in Vlaško, dokler Osmansko cesarstvo ne plača visoke odškodnine; te odškodnine so bile pozneje zmanjšane. Pogodbo sta 14. septembra 1829 v Odrinu podpisala ruski grof Aleksej Fjodorovič Orlov in Abdülkadir Bey iz Osmanskega cesarstva.[2]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ H.E. Stier (dir.): Grosser Atlas zur Weltgeschichte, Westermann 1984, p. 134, ISBN 3141009198.
  2. ↑ John Emerich Edward Dalberg Acton (1907). The Cambridge Modern History. Macmillan & Co. str. 202.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]