Obzidano mesto Počitelj

Obzidano mesto Počitelj
Zgodovinsko urbano naselje
Zgodovinsko mesto Počitelj
Obzidano mesto Počitelj
43°8′4.19719″N 17°43′57.49964″E
Država	Bosna in Hercegovina
Entiteta	Federacija Bosne in Hercegovine
Kanton	Hercegovina-Neretva
Občina	Čapljina
Upravljanje
• Vrsta	Mestni svet
Površina
• Skupno	697 km2
Prebivalstvo  (2013)
• Skupno	799
• Gostota	1,1 preb./km2
Časovni pas	CET
Uradno ime: Počitelj, zgodovinsko urbano naselje
Tip	zgodovinsko urbano naselje
Kriteriji	II. Value A, B, C iii.iv., D ii.iv., E i.ii.iii.iv.v., F i.ii.iii., G i.ii.iii.iv.v.vi.vii, H i.ii., I i.ii.iii.
Razglasitev	21. januar 2003 (?th session)
Decision no.	01-278/02
Operator	-

Obzidano mesto Počitelj je srednjeveško utrjeno jedro zgodovinske vasi Počitelj v občini Čapljina v Bosni in Hercegovini. Zaradi svoje pomembne arhitekturne in urbanistične zgodovinske vrednosti velja za muzej na prostem.

Obzidano mesto stoji v naravnem kraškem amfiteatru ob levem bregu reke Neretve, ob glavni cesti Mostar - Metković. Obzidano jedro je zaščiteno kot narodni spomenik Bosne in Hercegovine. Arhitekturna celota Počitelj je kot taka predlagana tudi za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Kandidatura za vpis je trenutno na Unescovem poskusnem seznamu.

Zgodovinsko ozadje

Z donjona Pašine Tabija (stolpa) se odpira pogled na dolino spodnje Neretve in Počitelj, ugnezden na levem bregu.

Najzgodnejšo omembo Počitelja najdemo v listinah kralja Alfonsa V. in Friderika III., cesarja Svetega rimskega cesarstva iz leta 1444 in 1448. Čeprav natančnega datuma ni mogoče določiti, je verjetno, da je utrjeno mesto skupaj z dopolnilnimi naselji zgradil bosanski kralj Tvrtko I. nekje leta 1383.

Trdnjava, ki je kasneje postala počiteljska citadela, je bila zgrajena prva in sicer leta 1383. Zgradil jo je bosanski kralj Tvrtko I. Njena vloga je bila nadzorovati trgovsko pot skozi dolino Neretve od jadranske obale preko Drijevega trga naprej v notranjost Bosne.

Osmansko cesarstvo je močno razširilo utrdbe in razvilo naselbino s stanovanji, kopališčem in mošejo. Glavni stolp počiteljske citadele, Stolp kapitana Gavrana (bosansko Gavran-kapetanova kula), je postavljen na kraški skali, ki visi visoko nad reko Neretvo. Danes gleda na zgodovinsko obzidano mesto Počitelj.

Geografija

Stoji v občini Čapljina, v Hercegovsko-neretvanskem kantonu Federacije Bosne in Hercegovine. Obzidano mesto je v naravnem |kraškem amfiteatru ob levem bregu reke Neretve, obrnjeno proti zahodu, ob glavni cesti Mostar - Metković. Oddaljeno je približno 30 km južno od Mostarja in približno 3 km severovzhodno od centra Čapljine.

Opis in zaščita arhitekturnih komponent

Zaradi svoje pomembne arhitekturne in urbanistične zgodovinske vrednosti velja za muzej na prostem.

Citadela

Osnovni načrt za citadelo

Citadela Počitelj s stolpom v obliki silosa (srbohrvaško Kula), ki s strme pečine nad mestom gleda na mesto in okolico, stoji na severnem vogalu mestnega obzidja. V njem so bili nekoč stražarji in vojaki, ki so varovali pred vdori.

Hiša Gavrankapetanovića

Hiša Gavrankapetanovića je bila zgrajena konec 16. stoletja, poimenovana je bila po v njej nastanjenih počiteljskih kapitanih, ki so pripadali družini Gavrankapetanović. Je tipičen primer stanovanjske arhitekture vasi. Je edina hiša v mestu, ki ima ločene sobe za moške in ženske. Hiša je med letoma 1961 in 1975 postala rezidenca umetniške kolonije. To je bila najdlje delujoča umetniška kolonija v jugovzhodni Evropi. Med bosansko vojno je bila hiša požgana. Leta 2003 je bila obnovljena v prvotno stanje.

Mošeja Šišmana Ibrahima Paše

Najbolj reprezentativna stavba znotraj obzidja je Šišman Ibrahim-pašina džamija (srbohrvaško Šišman Ibrahim-pašina džamija) ali mošeja Hadži Alije, ki jo je leta 1563 zgradil Hadži-Alija, sin Muse. V 17. stoletju jo je popravil Šišman Ibrahim paša. Domačini so mošeji kasneje dali pašino ime. Kupolasta mošeja je znana po svoji posebni akustiki. Mošeja je bila obnovljena v 1970-ih, vendar je bila med bosansko vojno leta 1993 močno poškodovana. Ponovno je bila obnovljena leta 2002.

Sahat Kula

Počiteljski stolp z uro

Sahat Kula (prevedeno: Stolp z uro ) stoji blizu reke in blizu južnemu obzidju mesta.

Pomen

Počitelj predstavlja enega redkih urbanih sestavin v Bosni in Hercegovini, ki se je v svoji celovitosti ohranil do danes. Razvijal se je skozi več zgodovinskih ciklov, začenši s srednjim vekom. Njegova pomembna strateška vloga od 13. do 17. stoletja je njegovim prebivalcem omogočila, da so znotraj mestnega obzidja zgradili enega najpomembnejših in najbolje ohranjenih arhitekturnih vsebin v regiji. Mesto se lahko primerja z nekaterimi znanimi območji svetovne dediščine, kot so stara mesta Mostar (Bosna in Hercegovina), Ohrid, (Severna Makedonija), Safranbolu (Turčija) in Gjirokastra (Albanija). Počitelj se zaradi svoje razporeditve in uporabe gradbenih materialov uvršča v skupino majhnih naselij osmansko-sredozemskega tipa. Arhitekturna vsebina Počitelja je kot taka predlagana za vpis na seznam svetovne dediščine.

Zgodovina

Citadela, zgrajena in razširjena skozi čas

Najzgodnejša omemba ali zapisana omemba Počitelja je v listinah kralja Alfonsa V. in Fridriha III. iz let 1444 do 1448. Vas je najverjetneje obstajala že prej. Natančnega datuma ni mogoče določiti, vendar je verjetno, da je utrjeno mesto skupaj z njegovimi dopolnilnimi naselji zgradil bosanski kralj Tvrtko I. nekje leta 1383. Počitelj je veljal za upravno središče in središče upravljanja Župe Dubrava (grofije), njegova postavitev kot najzahodnejše točke Bosne mu je dajala velik strateški pomen. Trdnjava in njeno podgradje sta bila v tem času pod nadzorom plemiške rodbine Kosača, katere poglavar je bil Stjepan Vukčić in njegov naslednik Vlatko Hercegović. V letih po osmanski osvojitvi bosanskega kraljestva, med letoma 1464 in 1471, je mesto utrdil Vladislav Hercegović s podporo Dubrovnika, ogrskega kralja Matije Korvina in papeža. Obzidano mesto Počitelj se je naprej razvijalo v obdobju od 16. do 18. stoletja. Arhitekturno so kamniti deli mesta utrjeni kompleks, v katerem sta očitni dve razvojni fazi: srednjeveška in osmanska.

V obdobju med letoma 1463–1471 je bila v mestu nastanjena ogrska garnizija in je bilo mesto utrjeno v strateško obrambno utrdbo. Leta 1471 so mesto po kratkem obleganju osvojili Osmani. Mesto je izgubilo svoj strateški pomen. V okviru Osmanskega cesarstva je ostalo do leta 1878. Med leti 1782 do 1879 je bil v Počitelju sedež akadiluka (območje pod pristojnostjo kadije, ali sodnika) in v obdobju med 1713 do 1835 kot center vojaškega okrožja.

Razporeditev in videz mesta ter njegov pomen so se skozi zgodovino spreminjali. V razvoju Počitelja lahko ločimo tri pomembna obdobja:

1. Obdobje ogrskega kralja Matije Korvina, v katerem je imelo mesto velik strateški pomen (1463–1471)
2. Obdobje razvoja naselja pod Osmanskim cesarstvom z gradnjo javnih zgradb: mošej, imaretov, mektabov, medres, hamamov, hanov in urnega stolpa (1471–1698).
3. Obdobje po beneškem osvajanju in uničenju Gabele (1698–1878), glavne osmanske utrdbe proti Dalmaciji, in ponovna vzpostavitev strateškega pomena Počitelja.

Počitelj, fotografija iz časa Avstro-Ogrske

Po vzpostavitvi avstro-ogrske oblasti v Bosni in Hercegovini leta 1878 je Počitelj izgubil svoj strateški pomen in začel hitro propadati. Prebivalstvo se je postopoma zmanjševalo. Izguba strateške vloge mesta je pripomogla k ohranitvi prvotnih urbanističnih arhitekturnih vsebin, tako da se je mesto v svoji prvotni obliki ohranilo do danes.

Celotno zgodovinsko mestno območje Počitelj in okolica sta med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1992–1995 utrpela veliko kolateralno škodo. Med bosansko vojno leta 1993 so ga namreč močno poškodovale hrvaške sile. Po bombardiranju so bila uničena mojstrska dela islamske umetnosti in arhitekture iz 16. stoletja v Počitelju, velik del prebivalstva mesta pa je bil razseljen.

Na predlog Univerze v Yorku v Združenem kraljestvu in Univerze v Sarajevu je bil Počitelj leta 1996 s strani Svetovne organizacije za varstvo spomenikov (World Monuments Watch) uvrščen na seznam 100 najbolj ogroženih območij kulturne dediščine na svetu. Leta 2000 je vlada Federacije Bosne in Hercegovine začela s Programom trajne zaščite Počitelja. Program vključuje zaščito kulturne dediščine pred propadanjem, obnovo poškodovanih in uničenih stavb, spodbujanje vrnitve beguncev in razseljenih oseb v njihove domove ter dolgoročno zaščito in revitalizacijo zgodovinskega mestnega območja Počitelja.

Galerija fotografij

• 
  Pogled na mošejo s citadele, oktober 2007
• 
  Po ulicah Počitelja
• 
  Hamam - kopališče (pogled od zgoraj)
• 
  Vhod v han, danes multimedijski center
• 
  Tipične hiše z vrtovi
• 
  Sahat-kula (stolp z uro)
• 
  Citadela Počitelj

Glej tudi

• Obzidano mesto Jajce
• Obzidano mesto Vratnik