Slovenska vojska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Oborožene sile Republike Slovenije)
Za druge pomene glej Slovenska vojska (razločitev).
Slovenska vojska

Ustanovitev 1994 (kot Slovenska vojska)
Veje/rodovi sil enovejne oborožene sile
Sedež Ljubljana
Vodstvo
Vrhovni poveljnik predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar
Minister za obrambo minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec
Načelnik generalštaba generalmajor Robert Glavaš
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 18
Nabor ukinjen 2003
Aktivni pripadniki 6199 (stalna sestava marec 2024)
Rezervni pripadniki 899 (pogodbena rezerva marec 2024)
Vojaški izdatki
Proračun €976.6 (2023)
Delež BDP 1,44 (2023)
Sorodni članki
Zgodovina Teritorialna obramba Republike Slovenije
Slovenska osamosvojitvena vojna
Čini Čini Slovenske vojske

Zastava Slovenske vojske
Himna Slovenske vojske:
Republika Slovenija

Članek je del serije:
Politika in uprava Slovenije


članica Evropske unije
članica evrskega območja
članica Schengenskega območja


članica zveze NATO

Ustava
Izvršilna oblast
Zakonodajna oblast
Pravo
Ostale ustanove
Volitve
Lokalna samouprava
Diplomacija

Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6199 pripadniki stalne in 899 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je generalmajor Robert Glavaš, trenutni glavni podčastnik pa štabni praporščak Danijel Kovač.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojaška zgodovina sega v čas Karantanije prve neodvisne slovenske države. Ta je nastala okoli 7. stoletja in je trajala skoraj 300 let. V tistem času so se Karantanci borili proti Bavarcem in Avarom. Zaradi premoči Avarov so morali Karantanci okoli leta 743 za pomoč prosti Bavarce, ki so v deželi počasi začeli uveljavljati svojo nadvlado in širiti krščansko vero. To je pripeljalo do številnih uporov, ki pa niso bili uspešni in so bili krvavo zatrti. Leta 788 je Karantanija postala del frankovske države in s tem je bilo svobodne slovenske države dokončno konec.

V naslednjih stoletjih so prebivalci na današnjem območju Slovenije služili različnim vladarjem ter se borili za tuje interese. Izjema so bili turški vpadi, ki so v 14. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Takrat so se ljudje organizirali in se pogumno upirali dosti močnejšemu sovražniku z juga. Na žalost pa ti niso morali računati na pomoč svojih tujih vladarjev, ki so dostikrat pobegnili in nemočne ljudi prepustili surovemu ubijanju. To in prekomerno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi je pripeljalo do kmečkih uporov, ki so v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731 pustošili po deželi. Čeprav so bili po večini krvavo zatrti, so imeli pozitivni učinek na slovensko nacionalno zavest. Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.

Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu Avstro-Ogrske armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno Koroško, ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske.

Po aprilski vojni leta 1941 je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu druge svetovne vojne postale sestavni del jugoslovanske ljudske armade JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).

Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.

Leta 1994 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.

Struktura[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: organizacija Slovenske vojske.
Glavni članek: seznam enot Slovenske vojske.
Glavni članek: seznam poveljstev Slovenske vojske.

Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.

Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.

Deli se na naslednje rodove:

  • pehota
  • oklepne enote
  • letalstvo
  • pomorstvo
  • artilerija
  • zračna obramba
  • inženirstvo
  • jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba
  • zveze

Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na:

Naloge in sestava[uredi | uredi kodo]

Naloge[uredi | uredi kodo]

Glavne naloge slovenske vojske so:

  • izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...)
  • pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...)
  • prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu)

Sestava[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je sestavljena iz:

  • Pripadnikov stalne sestave
  • Pripadnikov rezervne sestave
  • Prostovoljcev

Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.

SESTAVA SV - podatki za december 2016 ŠTEVILO DELEŽ
Stalna sestava 6414 90,2 %
Pogodbena rezerva 697 9,8 %
Skupaj 7111 100 %

STALNA SESTAVA SV

Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

STALNA SESTAVA - podatki za december 2016 ŠTEVILO DELEŽ
Častniki 1056 16,4 %
Podčastniki 1948 30,4 %
Vojaki 2389 37,3 %
Nižji vojaški uslužbenci 257 4,0 %
Višji vojaški uslužbenci 334 5,2 %
Civilne osebe 430 6,7 %
Skupaj 6414 100 %

Vojaški vikariat[uredi | uredi kodo]

Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved in politično prepričanje.

Oborožitev in oprema[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: oborožitev Slovenske vojske.

Oprema slovenske vojske je še vedno raznolika. Nekaj opreme izvira še iz časov SFRJ, del pa je posodobljen. Sem spadajo tanki M-55 S, med relativno sodobne oborožitvene sisteme pa spadajo izraelske havbice kalibra 155mm, oklepna vozila Valuk in Svarun. Kljub vsem posodobitvam ima slovenska vojska še veliko zastarele opreme, mnoge enote so tehnično in številčno podhranjene.

Pehotna in podporna oborožitev[uredi | uredi kodo]

  • Beretta M 92 – 9 mm
    Beretta M 92 – 9 mm
  • FN F2000 S - 5,56 mm
    FN F2000 S - 5,56 mm
  • FN Minimi - 5,56 mm
    FN Minimi - 5,56 mm
  • FN MAG - 7,62 mm
    FN MAG - 7,62 mm
  • FN M2HB QCB - 12,7 mm
    FN M2HB QCB - 12,7 mm
  • Heckler & Koch GMG - 40 mm
    Heckler & Koch GMG - 40 mm
  • PGM Hecate - 12,7 mm
    PGM Hecate - 12,7 mm

Protioklepna oborožitev[uredi | uredi kodo]

  • Carl Gustaf M4 - 84 mm, ročno protioklepno/večnamensko orožje za večkratno uporabo (RPOO - 2)
  • RGW 90 – 90 mm, ročno protioklepno/protifortifikacijsko orožje za enkratno uporabo (RPOO - 1)
  • Spike MR/LR - 107 mm, prenosni/integrirani protioklepni raketni sistem (PORS), srednjega ali dolgega dosega.
  • M80 Zolja - 64 mm, ročno protioklepno orožje za enkratno uporabo (vzet iz uporabe, nadomestil ga je RGW 90)
  • M79 Osa - (v rezervi)
  • 9K111 Fagot - (v rezervi)
  • AT-7 Metis - (v rezervi)
  • RGW 90
    RGW 90
  • Spike MR/LR
    Spike MR/LR
  • M-80 Zolja
    M-80 Zolja

Bojna vozila[uredi | uredi kodo]

  • M-84 - jugoslovanska verzija tanka T-72
  • M-55 S - moderniziran tank T-55 (28 M-55s bo poslanih v Ukrajino)
  • BVP M-80 - bojno vozilo pehote ( 35 M-80 je bilo poslano v Ukrajino)
  • LKOV Valuk - 6x6 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • LKOV Humvee - 4x4 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • LKOV Cobra - 4x4 Lahko Kolesno Oklepno Vozilo
  • SKOV Svarun - 8x8 Srednje Kolesno Oklepno Vozilo
  • Cugar (MRAP)- oklepno vozilo (v postopku uvajanja)
  • BOV 3 - (v rezervi)
  • BOV M - (v rezervi)
  • Oshkosh JLTV 4x4 (nadomestili Hummerje)[1] z obrožitveno postajo M153 Kongsberg[2]
  • LKOV Valuk
    LKOV Valuk
  • BVP M-80
    BVP M-80
  • tank M-84
    tank M-84
  • SKOV 8x8 Svarun
    SKOV 8x8 Svarun
  • Oshkosh JLTV 4x4
    Oshkosh JLTV 4x4

Artilerija[uredi | uredi kodo]

  • Havbica TN90 (M845) 155 mm
    Havbica TN90 (M845) 155 mm
  • minomet MN 9, 120 mm
    minomet MN 9, 120 mm
  • gorski top M48B1, 76 mm
    gorski top M48B1, 76 mm

Zračna obramba[uredi | uredi kodo]

  • Igla - lahki prenosni raketni sistem
  • Strela 2M - lahki prenosni raketni sistem (v rezervi)
  • BOV-3 (v rezervi)
  • Strela 2M
    Strela 2M
  • Igla
    Igla

Letala in helikopterji[uredi | uredi kodo]

Letala:

  • Pilatus PC 9M »Hudournik«
    Pilatus PC 9M »Hudournik«
  • Pilatus PC 6
    Pilatus PC 6
  • Turbolet L-410
    Turbolet L-410
  • Utva-75
    Utva-75
  • Alenia C-27J Spartan
    Alenia C-27J Spartan

Helikopterji:

  • Eurocopter AS532 Cougar
    Eurocopter AS532 Cougar
  • Bell 206
    Bell 206
  • Bell 412
    Bell 412

Mornarica[uredi | uredi kodo]

  • patruljni čoln Ankaran
    patruljni čoln Ankaran
  • Patruljna ladja Triglav
    Patruljna ladja Triglav

Vojaški objekti[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Seznam vojašnic Slovenske vojske.

SV in mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.
Pripadniki slovenske garde na paradi v Parizu.

Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.

Mirovne operacija:

Operacija Organizator Kraj Čas
ALBA OVSE Albanija 1997
AFOR NATO Albanija 1998
UNTSO OZN Sirija 1998-2010
UNIFIL OZN Libanon 2005-2010
UNMIC OZN Kosovo 1999-2002
KFOR NATO Kosovo 2000-2010
UNFYC OZN Ciper 1997-2001
OHR OZN BiH 2001-2003
SFOR-LHO NATO BiH 1997-2004
SFOR-MSU NATO BiH 1999-2004
SFOR-MNB NATO BiH 2002-2004
SFOR-ROLE1 NATO BiH 2000-2004
SFOR-HQ NATO BiH 2001-2004
SFOR-NSE NATO BiH 2003-2004
Joint Enterprise NATO BiH 2005-2010
ALTHEA EUFOR BiH 2005-2010
ISAF NATO Afganistan 2004-2010
CENTCOM NATO ZDA 2004-2010
CONCORDIA EU Makedonija 2003

Mednarodne vojaške vaje:

Ime vaje Čas
Cooperative Nugget (ZDA) 1997
Cooperative Key 2002
Cunning Wassel 2002
Clever Ferret 2003
Elite 2003

Nakup opreme[uredi | uredi kodo]

Na ministrstvu za obrambo se trenutno razpravlja o nakupu 14 oklepnikov Pandur EVO. Čakajo na odločitev nove vlade za nakup. Sicer pa je novi obrambni minister Matej Tonin glede 56 oklepnikov Boxer že preden je prišel na položaj obrambnega ministra hotel, da dokončajo nakup Boxer (armoured fighting vehicle) zato je možnost če bodo uredili problem s ceno oklepnika, da bodo namesto 14 oklepnikov Pandur EVO kupili 56 Boxerjev, kar bo pripomoglo k izgradnji dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.

GLAVNI NAKUPI ŠTEVILO CENA DOBAVA
Joint Light Tactical Vehicle 91 33.000.000 2023-2024
GTK Boxer 8x8 45 ? 2024-2026
Alenia C-27J Spartan 1 72.000.000 2021-2026
Eurocopter AS532 Cougar 2 ? 2021-2026

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »V Slovenijo prispelo 38 novih oklepnih vozil JLTV«. www.24ur.com. Pridobljeno 12. maja 2021.
  2. ↑ »Predstavitev lahkih kolesno oklepnih vozil LKOV 4x4 | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. junija 2021.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenska vojska


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenska_vojska&oldid=6197537«