Italijanske oborožene sile

Italijske oborožene sile; Forze Armate Italiane
	; Grb Vrhovnega obrambnega sveta
Ustanovitev	1946
Trenutna struktura	2000
Veje/rodovi sil	Esercito Italiano (kopenska vojska); Marina Militare (vojna mornarica); Aeronautica Militare (vojno letalstvo); Carabinieri (žandarmerija) Guardia di Finanza (finančna straža)
Sedež	Rim
Vodstvo
Vrhovni poveljnik	Giorgio Napolitano
Minister za obrambo	Ignazio La Russa
načelnik obrambe	Armadni general Vincenzo Camporini
Pripadniki
Vojaška polnoletnost	18 let
Nabor	prostovoljna (od 2003)
V aktivni; vojaški službi	13.791.260, age 15-49 (2005)
Sposobni za; vojaško službo	10.963.513, starost 15-49 (2005)
Letni doprinos; vojaške polnoletnosti	286.344 (2005)
Aktivni pripadniki	293.202 (18. na svetu)
Rezervni pripadniki	41.867
Pripadniki na misijah	8.450
Vojaški izdatki
Proračun	€20-50 milijard (2010)
Delež BDP	0,914%
Industrija
Domači oskrbovalci	AgustaWestland; Alenia Aermacchi; Alenia Aeronautica; Astra; Avio; Benelli; Beretta; Breda; Fiat; Fincantieri; Finmeccanica; Fiocchi Munizioni; Franchi; Intermarine; Iveco; MBDA; Oto Melara; Piaggio Aero; SELEX Galileo; SELEX Sistemi Integrati; Simmel Difesa; SNIA; WASS
Tuji oskrbovalci	Evropska unija; ZDA; Izrael
Letni uvoz	€1.168 milijona (2009)
Letni izvoz	€6.735 milijonov (2009)
Sorodni članki
Zgodovina	Vojaška zgodovina Italije; Regio Esercito; Regia Marina; Regia Aeronautica
Čini	Čini Italijanskih oboroženih sil; Čini Italijanske kopenske vojske; Čini Italijanske vojne mornarice; Čini Italijanskega vojnega letalstva; Čini Korpusa karabinjerjev

Italijanske oborožene sile (uradno italijansko Forze Armate dello Stato; kratica: FF.AA.) so oborožene sile Republike Italije, ki so bile ustanovljene leta 1946 z ustanovitvijo sodobne Italije. Sile nadzoruje profesionalni Vrhovni obrambni svet Italijanske republike, kateremu predseduje predsednik Italijanske republike.

Trenutno imajo oborožene sile 293.202 aktivnih pripadnikov^[1], pri čemer ima Italija deseti največji obrambni proračun na svetu. Od leta 2004 Italija nima več naborniškega sistema, ampak ima popolnoma prostovoljne profesionalne oborožene sile.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na podlagi referendumske odločitve je bila 18. junija 1946 razglašena italijanska republika in posledično so se preimenovale tudi dotedanje Kraljeve italijanske oborožene sile. Do leta 1949, ko je Italija vstopila v NATO, je bila država pod vojaškimi omejitvami, nato pa je prejela izdatno ameriško pomoč preko Programa skupne obrambne pomoči (Mutual Defence Assistance Programme).

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Znotraj Italijanskih oboroženih sil obstajajo naslednje veje:

Italijanska kopenska vojska (od leta 1946),
Italijanska vojna mornarica (od leta 1946),
Italijansko vojno letalstvo (od leta 1946) in
Korpus karabinjerjev (od leta 2000) in
Finančna straža (od leta 1946).

Prve štiri veje upravlja Obrambno ministrstvo, Finančno stražo pa Finančno ministrstvo.

Pod Italijanske oborožene sile pa spadajo še nekatere druge (pol)avtonomne, paravojaške organizacije:

Policija ni šteta med državne oborožene sile, saj ne velja za vojaško organizacijo. Njene naloge so namreč predvsem vzdrževanje javnega reda, zato je vključena v Notranje ministrstvo.