Obleganje Palerma (535)
Obleganje Palerma (535) | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del gotske vojne (535–554) | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
![]() | Ostrogoti | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Belizar | neznano | ||||||
Moč | |||||||
7,500–9,000 mož flota | garnizija |
Obleganje Palerma (tudi obleganje Panormusa) je bilo bizantinsko obleganje ostrogotskega utrjenega mesta Panormusa (sodobni Palermo) konec leta 535, med gotsko vojno (535–554). Bizantinska vojska s 7.500–9.000 možmi in floto, obe pod poveljstvom generala Belizarja sta oblegali mesto, ki se, za razliko od vseh drugih mest na Siciliji v rokah Ostrogotov, ni hotelo predati. Belizar je svoji floti ukazal naj odpluje v pristanišče in se zasidra ob obzidje. Majhni čolni so bili napolnjeni z lokostrelci, ki so bili dvignjeni na vrh ladijskih jamborov, da so presegli višino parapeta. Ogenj lokostrelcev je prepričal Ostrogote, da so se predali, s čimer je bilo dokončano osvajanje Sicilije.
Uvod
[uredi | uredi kodo]Na začetku gotske vojne (535–554) se je bizantinska vojska 7.500–9.000 mož pod Belizarjem ob podpori flote izkrcala na Sicilijo in z malo truda zavzela Catanio.[1] Mesto je Belizar naredil za svoj glavni štab in se osredotočil na Sirakuze na Siciliji, ki so prav tako padle brez boja.[1] Belizarjeva vojska in flota sta nato napredovali proti Panormusu.[2]
Obleganje
[uredi | uredi kodo]Ostrogotski garnizon v Panormusu je bil samozavesten za zaščito svojega obzidja in je zavrnil poziv k predaji.[2][3] Belizarju je bilo kopensko obleganje onemogočeno in je svojemu ladjevju ukazal, naj vpluje v mestno pristanišče, ki je bilo tik ob obzidju, a zunaj njega in brez ostrogotskih stražarjev.[2] Jambori bizantinskih ladij so bili višji od parapeta in Belizar je ukazal, da se na vrh jamborov dvignejo majhni čolni, polni lokostrelcev.[2][3] Ogenj bizantinskih lokostrelcev od zgoraj je ostrogotsko garnizijo vrgel v paniko in jih prepričal, da se predajo.[2][3]
Posledice
[uredi | uredi kodo]Celotna Sicilija je bila tako pod bizantinskim nadzorom.[2][3] Belizar je zmagoslavno vstopil v Sirakuze 31. decembra 535 na zadnji dan svojega konzulstva.[2][3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Petersen, Leif Inge Ree (2013). Siege Warfare and Military Organization in the Successor States (400-800 AD): Byzantium, the West and Islam. Leiden: Brill Publishers. ISBN 978-90-04-25199-1.