Obalna sekvoja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Obalna sekvoja
Obalne sekvoje ob cesti US 199
Obalne sekvoje ob cesti US 199
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Cupressaceae (cipresovke)
Rod: Sequoia (sekvoja)
Vrsta: S. sempervirens
Znanstveno ime
Sequoia sempervirens
(D.Don) Endl.
Razširjenost poddružine Sequoioideae v Kaliforniji zeleno - Sequoia sempervirens rdeče - Sequoiadendron giganteum
Razširjenost poddružine Sequoioideae v Kaliforniji
zeleno - Sequoia sempervirens

Obalna sekvoja (znanstveno ime Sequoia sempervirens) je velik, pokončen zimzelen iglavec, ki je domoroden na zahodni obali ZDA. Drevesa te vrste so izjemno dolgoživa, saj lahko dosežejo starost med 1.200 in 1.800 let ali celo več.[1]

Opis[uredi | uredi kodo]

V višino običajno doseže med 25 in 35 m, lahko pa tudi do 115 m[2], deblo pa ima premer med 7 in 9 m. Krošnja je stožčasta in relativno ozka. Lubje je grobo, zelo debelo (lahko tudi preko 30 cm), relativno mehko, in vlaknasto. Običajno je rdeče-rjave do sive barve. Veje so vodoravno razprte do rahlo povešene. Iglice so ploščate, črtalaste (dolge med 1,5 do 2,5 cm), trde, gladke in temno zelene barve. Spodaj imajo dve vzdolžni srebrno-beli črti. Cvetovi so zbrani v ovalnem socvetju in so precej neopazni. Plodovi so okrogli do jajčasti storži, ki v dolžino merijo med 1,5 in 3 cm in so temno rjave barve.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Obalna sekvoja je razširjena na ozkem pasu, dolgem okoli 750 km in širokem med 8 in 76 km vzdolž ameriške pacifiške obale, po čemer je dobila tudi slovensko ime. Na jugu sega do Okrožja Monterey v ameriški zvezni državi Kalifornija, na severu pa do skrajnega dela jugovzhodnega Oregona, najpogosteje na povprečni nadmorski višini med 30 in 750 metri, izjemoma od 0 do 920 metri. [3] Najbolje uspevajo v gorah, kjer je več padavin. Najstarejša in najvišja drevesa se nahajajo v globokih dolinah in kanjonih ob tekoči vodi. Zelo jim namreč ustreza velika zračna vlaga, ki se v obliki meglic vleče po teh dolinah. Drevesa nad mejo pogoste megle (nad 700 metri) so, zaradi bolj suhe podlage in hladnejšega zraka, nižja on manj mogočna. Poleg tega jih tam izpodrivajo druge drevesne vrste, kot so duglazija, bor in tanoak.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Sequoia gigantea is of an ancient and distinguished family". Nps.gov. 2007-02-02. Pridobljeno dne 2012-08-07. 
  2. "Sequoia sempervirens (D. Don) Endlicher". www.efloras.org: Flora of North America. Pridobljeno dne 1. februarja 2015. 
  3. Farjon, A. (2005). Monograph of Cupressaceae and Sciadopitys. Royal Botanic Gardens, Kew. ISBN 1-84246-068-4.