Pojdi na vsebino

Oaxaca

Oaxaca
zvezna država Mehike
Svobodna in suverena država Oaxaca
Estado Libre y Soberano de Oaxaca (španščina)
Huāxyacac (nahuatlščina)
Narodni park Benito Juárez
Grb Oaxaca
Grb
Geslo: 
El Respeto al Derecho Ajeno es la Paz
(Spoštovanje pravic drugih je mir)
Himna: Dios Nunca Muere (De facto)
(Bog nikoli ne umre)
Država Oaxaca v Mehiki
Država Oaxaca v Mehiki
17°3′18″N 96°39′14″W / 17.05500°N 96.65389°W / 17.05500; -96.65389
DržavaMehika
glavno mestoOaxaca de Juárez
Občine570
Suverenost21. december 1823[1]
Red3.
Upravljanje
  TeloKongres Oaxace
  GuvernerSalomón Jara Cruz
Površina
  Skupno93.757 km2
 5.
Najvišja3.720 m
Prebivalstvo
 (2020)[4]
  Skupno4.132.148
  Rang10.
  Gostota44 preb./km2
  Rang gostote22.
DemonimOaxacan (špansko Oaxaqueño, -a)
GDP
  TotalMXN 480 mrd
(US$23,9 mrd) (2022)
  Per capita(US$5,657) (2022)
Časovni pasUTC−06:00 (CST)
Poštne številke
68–71
Koda ISO 3166MX-OAX
HDIRast 0,723 high
Rang 311 od 32
Spletna stranOfficial Web Site

Oaxaca, uradno Svobodna in suverena država Oaxaca, je ena od 32 zveznih držav, ki sestavljajo zvezne enote Mehike. Razdeljena je na 570 občin, od katerih jih 418 (skoraj tri četrtine) ureja sistem usos y costumbres (običaji in tradicije)[6] s priznanimi lokalnimi oblikami samouprave. Njeno glavno mesto je Oaxaca de Juárez.

Oaxaca leži v južni Mehiki.[7] Na zahodu meji na zvezne države Guerrero, na severozahodu Puebla, na severu Veracruz in na vzhodu Chiapas. Na jugu ima Oaxaca pomembno obalo na Tihem oceanu.

Država je najbolj znana po svojih avtohtonih ljudstvih in kulturah. Najštevilčnejša in najbolj znana sta Zapoteki in Mixteki, uradno pa jih je priznanih 16. Te kulture so se v Mehiki ohranile bolje kot večina drugih zaradi razgibanega in izoliranega terena. Večina živi v regiji Central Valleys, ki je tudi gospodarsko pomembno območje za turizem, saj ljudi privabljajo arheološka najdišča, kot sta Monte Albán in Mitla,[8] ter različne avtohtone kulture in obrti. Drugo pomembno turistično območje je obala, kjer je glavno letovišče Huatulco in peščene plaže Puerto Escondido, Puerto Ángel, Zipolite, Bahia de Tembo in Mazunte.[9] Oaxaca je tudi ena od biotsko najbolj raznolikih mehiških držav, ki se skupaj s Chiapasom in Veracruzom uvršča med tri najboljše po številu plazilcev, dvoživk, sesalcev in rastlin.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Nettie Lee Benson (1994). La diputación provincial y el federalismo mexicano. UNAM. str. 227. ISBN 978-968-12-0586-7.
  2. »Superficie«. Cuentame INEGI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2013. Pridobljeno 12. februarja 2013.
  3. »Relieve«. Cuentame INEGI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2010. Pridobljeno 19. oktobra 2010.
  4. »México en cifras«. Inegi.org.mx. Januar 2016.
  5. Citibanamex (13. junij 2023). »Indicadores Regionales de Actividad Económica 2023« (PDF) (v španščini). Pridobljeno 13. avgusta 2023.
  6. »Historia«. 20. maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2012. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  7. »Oaxaca«. Explorando Mexico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2011. Pridobljeno 4. aprila 2011.
  8. Hansen, Mogens H., ed. " A comparative Study of Six City- State Cultures", An Investigation Conducted by the Copenhagen Polis Centre, Copenhagen 2002.
  9. »al el corredor Huatulco-Chacahua«. Publimar.mx. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 9. julija 2018.
  10. »Semarnat, El ambiente en números« (PDF). CONABIO. 2010. Arhivirano iz prvotnega dne 24. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]