Ošin Kilikijski

Ošin Օշին
Kralj Armenske Kilikije
Vladanje	1307–1320
Predhodnik	Leon III.
Naslednik	Leon IV.
Rojstvo	1282({{padleft:1282|4|0}})
Smrt	20. julij 1320 (star 38 let) Samostan Drazark, Armensko kraljestvo Kilikija
Zakonec	Izabela Korikoška Izabela Lusignanska Ivana Anžujska
Potomci	Leon IV. Jurij
Rodbina	Hetumidi
Oče	Leon II.
Mati	Keran Lampronska
Religija	Armenska apostolska cerkev
Poklic	vladar

Ošin (armensko Օշին, latinizirano: Ošin) je bil od leta 1307 do 1320 kralj Armenskega kraljestva Kilikije, * 1282, † 20. julij 1320.

Bil je iz Hetumidske dinastije, sin kilikijskega kralja Leona II. in kraljice Keran.

Kralj je postal po umoru svojega nečaka Leona III. in brata Hetuma II. na pojedini, ki jo je priredil mongolski generalni guverner Kilikije Bilargu. Vzrok za umor je bila generalova želja, da bi v Sisu zgradil mošejo, kralja pa sta temu nasprotovala. Umorjena je podpiral mongolski ilkan Oldžejtu, ki je ukazal Bilarguja usmrtiti.

Privilegij z datumom 7. januar 1314, ki ga je podelil Ošin trgovcem iz Montpellierja

Tako kot njegov brat Hetum II. se je tudi Ošin zavzemal za združitev armenske in katoliške rimske cerkve, kar je med ljudmi vzbudilo nemalo nezadovoljstva. Združitev teh cerkva je bila predpogoj za pridobitev pomoči iz Evrope, hkrati pa tudi predmet velikega nezadovoljstva med Armenci, saj so bile katoliške križarske države pred tem vpletene v številne smrtonosne mejne spopade z Armensko Kilikijo. Ošin se je kljub temu obrnil na krščansko Evropo, saj je njegovo kraljestvo potrebovalo zaščito tako pred muslimanskimi Mameluki kot pred mongolskim Ilkanatom. Mongoli niso bili več zanesljiv zaveznik, saj so jih do takrat oslabile nenehne vojne z Mameluki in notranji spori.

Ošin je leta 1309 ukazal usmrtiti ženinega strica, armenskega maršala Ošina, ki je 23. julija 1298 na Smbatov ukaz zadavil njegovega brata Torosa III.

Ošinova sestra Izabela se je poročila z Amalrikom Tirskim. Ko je Amalrik od svojega brata Henrika II. Ciprskega prevzel oblast na Cipru, je Ošin Henrika zadržal v Kilikiji, po atentatu na Amalrika leta 1310 pa ga je osvobodil in mu dovolil oditi na Ciper.

Družina

Ošin je bil poročen trikrat.

Prvič je bil poročen s svojo sestrično Izabelo Korikoško, s katero je imel sina Leona IV., rojenega leta 1309. Izabela je umrla leta 1310.

Drugič je bil poročen z Izabelo Lusignansko, hčerko ciprskega kralja Huga III. in vdovo Konstantina Negirja, gospoda Parcerperta. Ošin se je od nje ločil pred letom 1316. Izabela je umrla leta 1319.

Tretjič se je poročil z Ivano Tarantsko februarja 1316 v Tarzu. Z njo je imel sina Jurija (1317 - po letu 1323).

Nasledstvo

Ošina je po smrti 20. julija 1320 nasledil njegov mladoletni sin Leon IV., včasih oštevilčen kot Leon V. Splošno prepričanje je bilo, da je Ošina zastrupil njegov bratranec in svak Ošin Korikoški.

Viri

• Boase, T. S. R. (1978). The Cilician Kingdom of Armenia. Edinburgh: Scottish Academic Press. ISBN 0-7073-0145-9.
• Stewart, Angus Donal (2001). The Armenian Kingdom and the Mamluks: War and diplomacy during the reigns of Het'um II (1289–1307). BRILL. ISBN 90-04-12292-3.
• Stewart, Angus (2005), »The Assassination of King Het'um II: The Conversion of The Ilkhans and the Armenians«, Journal of the Royal Asiatic Society, 15: 45–61, doi:10.1017/S1356186304004687, hdl:10023/1563
• Ghazarian, Jacob G (2000). The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393). Abingdon: RoutledgeCurzon (Taylor & Francis Group). ISBN 0-7007-1418-9.
• Runciman, Steven (1999). A History of the Crusades. Vol. III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge University Press.

Ošin Kilikijski Hetumidi Rojen: 1282 Umrl: 20. julij 1320
Vladarski nazivi
Predhodnik: Leon III.	Kralj Armenske Kilikije 1307–1320	Naslednik: Leon IV.