Nuba: čisti ljudje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nuba: čisti ljudje  
Knjiganuba.jpg
Naslovnica izdaje iz leta 1999.
AvtorTomo Križnar
DržavaSlovenija
JezikSlovenščina
ZaložnikSamozaložba
Datum izida1999
Subjektslovenska književnost
Žanrpotopisni roman
Vrsta medijatisk (trda vezava)
Št. strani248 strani in 48 strani barvnih prilog
Klasifikacija
ISBN961-90034-4-6
OCLC št.445139872
COBISS ID99184640
UDK821.163.6-992, 910.4(624)
Predmetne oznakeNuba (ljudstvo), Sudan - Potopisi

Nuba: čisti ljudje je potopisni roman slovenskega pisatelja, popotnika s kolesom, aktivnega borca za pravice ljudi ... Toma Križnarja. S tem potopisom je Križnar Sloveniji in ostalemu svetu odkril tragedijo nubskega ljudstva.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri dele oziroma na tri različna potovanja. Potovanja, ki so bila vsa izvedena okoli leta 1998, se omejujejo na Sudan, njih skupna točka pa so Nubske gore.

Prvo potovanje je samostojno potovanje s kolesom do Kartuma in po Nubskih gorah (področje pod vladnim nadzorom). To potovanje je bilo nadzorovano s strani vojske, potekalo je s pridobljenim dovoljenjem za fotografiranje, zaznamovano pa je bilo tudi z delno ponarejenimi dovoljenji za obisk mest pod Nubskimi gorami.

Drugo potovanje, je bilo potovanje iz Kartuma in ogled »taborišča miru«. S Strani avtorja je bilo to označeno kot koristno turistično potovanje, potekalo pa je pod strogim nadzorom vojske. Pri tem potovanju se je Križnarju pridružila tudi partnerka Barbara.

Tretje potovanje opisuje ilegalni let v izolirane Nubske gore. To potovanje je potekalo pod uporniškim nadzorom. Križnar je tu nastopil kot organizator humanitarne pomoči, ki so jo zbrali v Sloveniji po predhodnih dveh potovanjih.

O Nubah Križnar na lastni spletni strani zapiše: »Ljudi kot Nuba sem potem iskal po vsem svetu, a nikjer našel. Začetku devedesetih let so prišla poročila o vojni, ki je zajela tudi Nubske gore. Potrebnih je bilo več let priprav in zbiranja poguma, da sem se med zadnjo sušno dobo opogumil in vrnil. Izkušen v prejšnjih ilegalnih kolesarjenj po planetu (Tibet) sem vstopil v Sudan na severu v Wadi Halfi in sledil Nilu navzgor skozi staro puščavsko Nubijo in ves čas iskal ostanke nubijske kulture, ki naj bi bila po nekaterih teorijah povezana z Nubami v Nubskih gorah. Vsako noč sem spal pod drugo gostoljubno streho in kar se le da neposredno okuša vsebino ljudskih src in pameti. Velika večina severnih Sudancev ni bila zadovoljna z trenutno vlado, arabski islamski fundamentalizem jim je tuj, to so verni, v duhovnost prej kot v materialno usmerjeni ljudje, ki jih zanima predvsem ljubezen. Svojih afriških južnih bratov ne razumejo, zaničujejo jih in se jih sramujejo in krive za vse slabo v Sudanu, saj se po njihovem prodajajo tujim interesom, ki v vsesplošnem kaosu ki ga namenoma manipulirajo skušajo čim ceneje prevzeti sudanska bogastva.«

Priredbe[uredi | uredi kodo]

Po tej knjigi sta bila posneta dva dokumentarna filma, in sicer:

Nagrade, ki jih je film prejel:
  • 12th International Mountain + Adventure Film Festival Graz, Gradec, Avstrija, november 2000: nagrada "Camera Alpin in Gold"
  • 4th International Ethnic TV festival "At home" in Krakow, Poljska, oktober 2000
  • 3. festival slovenskega filma, 2000, Portorož, Slovenija: najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo
  • Nuba: Ljudje z druge strani je bil posnet leta 2001.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]