Notacija Strukturbericht

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Notacija Strukturbericht je (delno) sistematična metoda zapisovanja specifikacij kristalnih struktur. Ime je dobila po časopisu Strukturbericht, v katerem se specifikacije objavljajo.

Zapis je sestavljen iz osnovnega simbola, kateremu sledi niz črk in/ali številk, ki so lahko ali pa tudi ne zapisane kot indeksi. Oznake niso tako sistematične kot Pearsonov simbol in za razliko od Pearsonovega simbola opisujejo konkretno strukturo in ne minerala. Enako strukturo ima lahko več mineralov, ki se med seboj razlikujejo po vrstah atomov.

Izjema v sistemu je zaradi zgodovinskih razlogov struktura A15, ki bi morala pripadati enemu od elementov, v resnici pa pripada spojini Cr3Si.

Osnovni simboli[uredi | uredi kodo]

Notacija
Strukturbericht
Tip kristala
A Elementi (enoatomski)
B Spojine AB
C Spojine AB2
D Spojine AmBn
E, F, …, K Bolj kompleksne spojine
L Zlitine
O Organske spojine
S Silikati

V kategorijo "zlitine" spadajo takšne zlitine, ki imajo organizirano strukturo, se pravi da imajo lastno kristalno rešetko, atomi pa morajo biti v stehiometrijskem razmerju. Zlitina AuCu ima na primer strukturo L10, v kateri so v ogliščih ploskovno centrirane kocke in na sredini dveh nasprotnih ploskev atomi zlata (Au), na sredini ostalih štirih ploskev pa so atomi bakra (Cu).

A: elementi[uredi | uredi kodo]

B: spojine AB (binarne spojine)[uredi | uredi kodo]

  • NaCl: B1
  • CsCl: B2
  • Sfalerit (cinkova svetlica, α-ZnS): B3
  • Würtzit ((Zn,Fe)S)): B4

C: spojine AB2[uredi | uredi kodo]

D: spojine AmBn[uredi | uredi kodo]

E: kompleksne spojine[uredi | uredi kodo]

H: kompleksne spojine[uredi | uredi kodo]

L: zlitine[uredi | uredi kodo]

  • heussler (AlCu2Mn): L21

Vir[uredi | uredi kodo]