Nizamijev mavzolej
| Nizami Məqbərəsi | |
 Mavzolej | |
| Lokacija | Ganja, Azerbaijan |
|---|---|
| Tip | Mavzolej |
| Zaključek gradnje | 1991 |
| Posvečeno | Nizami Ganjavi |
Nizamijev mavzolej ( azerbajdžansko Nizami məqbərəsi), zgrajen v čast perzijskega pesnika iz 12. stoletja Nizamija Ganjavija, stoji tik pred mestom Ganja v Azerbajdžanu. Mavzolej je bil zgrajen leta 1947 na mestu starega porušenega mavzoleja, leta 1991 pa je bil ponovno zgrajen v sedanji obliki.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Nizamijeva grobnica je že več stoletij predstavlja kraj za romanje. [1] ZgodovinarVasilij Bartold trdi, da je bil mavzolej prvič omenjen v zgodovinskih kronikah leta 1606. Safavidski dvorni kronist Iskander Beg Munši je že takrat poročal, da je proti koncu februarja 1606 šah Abas I. dosegel Ganjo in se utaboril blizu grobnice šejka Nizamija, [2] kjer je 24. marca praznoval praznik Novruz. [3]
Med rusko-perzijsko vojno leta 1826 je blizu grobnice Nizami potekala odločilna bitka med ruskimi in perzijskimi silami. Ruske sile pod poveljstvom generala Ivana Paskeviča so premagale perzijsko vojsko in jo prisilile k umiku. [4] Ruski odposlanec v Perziji Aleksander Gribojedov je v svojem dnevniku omenil pogovor s pisateljem in zgodovinarjem Abbasgulujem Bakihanovom, takratnim članom ruske diplomatske misije, v katerem mu je slednji povedal, da je bila Elisabethpolska bitka blizu Nizamijeve grobnice. [5]
Propad[uredi | uredi kodo]
Po besedah Bakikhanova je bil mavzolej v štiridesetih letih 19. stoletja porušen. Grobnico je zatem obnovil nekdanji vezir karabaškega kanata Mirza Adigozal beg. [6]
Leta 1873 je perzijski šah Naser al-Din Qajar na poti domov s svojega prvega potovanja po Evropi šel mimo mavzoleja. V svojem dnevniku omenja mavzolej šejka Nizamija ob cesti, približno pol lige ali več od Ganje, in ga opisuje kot "zelo ubogo zidano zgradbo". [7]
Na prelomu 20. stoletja je bil mavzolej v skoraj popolnoma porušenem stanju. Leta 1925 so izkopali pesnikov grob in izkopali njegove ostanke za ponovni pokop v središču Ganje, vendar je vodstvo sovjetskega Azerbajdžana odredilo ponovni pokop pesnika na istem mestu in postavitev začasnega spomenika.
Leta 1940, v povezavi z gradnjo novega mavzoleja, je arheološka raziskava odkrila globoko pod zemljo ostanke starodavnega mavzoleja iz 13. stoletja. Ostanki nadzemne zgradbe so bili obnovljeni v 19. stoletju. [8]
Leta 1947 je bil zgrajen nov mavzolej iz apnenca . Kasneje je sovjetska vlada v bližini mavzoleja zgradila tovarno za proizvodnjo aluminija . Nevarni izpusti iz tovarne so zgradbo resno poškodovali in do poznih osemdesetih let je propadla. [9]
Zgradba[uredi | uredi kodo]
Sodobni mavzolej je visoka cilindrična stavba, obdana z vrtovi. Na eni strani so kovinski kipi v spomin na Nizamijeve epske pesmi . Mavzolej je zgrajen iz trdnih granitnih blokov, dostavljenih iz Ukrajine. Arhitekt zaslužen za izris je Farman Imamguliyev, kipe pa je ustvaril kipar Gorkhmaz Sujaddinov . [10]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Peter J. Chelkowski. Mirror of the invisible world: Tales from the Khamseh of Nizami. Metropolitan Museum of Art, 1975. ISBN 0-87099-142-6, ISBN 978-0-87099-142-4, p. 3
- ↑ Iskandar Beg Munšī. History of Shah 'Abbas the Great, Volume 3. Westview Press, 1986, ISBN 0-89158-296-7, ISBN 978-0-89158-296-0, p. 902.
- ↑ Iskandar Beg Munšī. History of Shah 'Abbas the Great, Volume 3. Westview Press, 1986, ISBN 0-89158-296-7, ISBN 978-0-89158-296-0, p. 905.
- ↑ (rusko) Василій Александрович Потто. Кавказская война: Персидская война, 1826–1828 гг. Volume 3. "Кавказский край", 1993. ISBN 5-86722-107-5, ISBN 978-5-86722-107-2, p. 130
- ↑ (rusko) ФЭБ: Грибоедов. Эриванский поход.
- ↑ (rusko) Abbas-Kuli-aga Bakikhanov. Golestan-e Eram
- ↑ J.W. Redhouse. The Diary of H. M. the Shah of Persia, During His Tour Through Europe in A. D. 1873. BiblioBazaar, LLC, 2009. ISBN 1-110-34972-6, ISBN 978-1-110-34972-2, p. 416
- ↑ (rusko) И. П. Щеблыкин. Памятники азербайджанского зодчества эпохи Низами: материалы. Изд-во АзФАН, 1943, pp. 49–50
- ↑ James Marriott, Mika Minio-Paluello (2012). The Oil Road: Travels from the Caspian to the City. Verso Books. ISBN 9781844679270.
- ↑ (rusko) Скульптор, гянджинец, патриот. Ежедневный информационный ресурс – "Azeri.ru – Азербайджанцы в России". Arhivirano 2011-09-28 na Wayback Machine.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Nizami Mausoleum at Find a Grave