Nina Claire Snaith

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nina Claire Snaith
Portret
Rojstvo1974
DržavljanstvoFlag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklicmatematičarka

Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.

Snaithova je trenutno raziskovalka na Univerzi v Bristolu in raziskuje teorijo naključnih matrik in kvantni kaos. Je hči matematika Victorja Snaitha in sestra glasbenika Daniela Snaitha »Caribouja«.

Študirala je teoretično fiziko na McMasterjevi univerzi v Hamiltonu, Ontario v Kanadi.[1] Na Univerzi v Bristolu je leta 2000 doktorirala s področja uporabne matematike z nalogo Teorija naključnih matrik in funkcij zeta (Random Matrix Theory and zeta functions).[2]

Njeno trenutno delo je osredotočeno na uporabo teorije naključnih matrik pri Riemannovi funkciji ζ. Z mentorjem Jonom Keatingom sta leta 1998 na srečanju na Dunaju pokazala kako sta s pomočjo metod iz kvantne fizike razvila metodo za računalniško generiranje vseh momentov funkcije. Do tedaj so z metodami iz teorije števil dokazali le tri momente. Četrtega sta najavila na istem srečanju Brian Conrey in Steve Gonek, kjer so se rezultati obojih ujemali.[3] Najavo novih momentov v zaporedju so v začetku leta 2006 v javnih občilih primerjali z vprašanjem in odgovorom o življenju, Vesolju in sploh vsem, ki ga je postavil in navedel Douglas Adams v svojem znanstvenofantastičnem romanu Štoparski vodnik po galaksiji, saj je vrednost tretjega momenta ravno število 42, in je enak odgovoru, ki ga je v romanu posredoval, po sedem in pol milijona letih računanja, računalnik GlobokaMisel.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]