Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev
Portret
Rojstvo1779
Tverska provinca
Smrt25. junij 1817({{padleft:1817|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Varšava
PripadnostZastava Rusije Ruski imperij
Aktivna leta1794 - 1817
ČinGeneralmajor
Oboroženi
konflikti
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
OdlikovanjaRed svetega Vladimirja
Red svete Ane
Red svetega Jurija
Pour le Mérite
Red rdečega orla
Red Leopolda
Vojaški red Maksimilijana Jožefa

Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev (rusko Николай Дмитриевич Олсуфьев), ruski general, * 1779, † 1817.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje[uredi | uredi kodo]

26. septembra 1786 je pričel aktivno vojaško službo kot zastavnik v Izmailovskem polku. V letih 1789-90 je sodeloval v bojih proti Švedom v sestavi vojne mornarice. leta 1795 je bil povišan v stotnika in čez dve leti že v polkovnika. 8. aprila 1798, pri 25. letih, je bil povišan v generalmajorja in postal je poveljnik Brjažskega mušketirskega polka.

Leta 1800 ga je car Pavel I. Ruski odpustil iz vojaške službe, a ga je jeseni leta 1801 novi car Aleksander I. Ruski aktiviral in imenoval za poveljnika Viborškega mušketirskega polka. V bojih s Francozi je bil dvakrat ranjen in 30. avgusta 1807 je bil povišan v generalporočnika ter imenovan za poveljnika 22. pehotne divizije, ki je bila garnizirana v Moldaviji.

V letih 1809-10 se je boril proti Turkom in leta 1811 je postal poveljnik 17. pehotne divizije (v sestavi 1. zahodne armade). Pozneje je postal poveljnik 2. ter 9. pehotnega korpusa; 19. decembra 1812 je bil povišan v generalmajorja[1]. 10. februarja 1814 je bil njegov korpus obkoljen in bil ujet. Potem, ko so zavezniške sile zajele Pariz, je bil izpuščen iz vojnega ujetništva.

Ko se je vrnil nazaj v Rusijo, je bil konec leta 1814 imenovan za poveljnika 4. pehotnega korpusa. Leta 1820 je bil imenovan za senatorja, a je leta 1821 zaradi paralize izgubil glas in tako ni mogel več zasesti položaja.

Uradno je bil odpuščen šele leta 1831.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]