Nikola Gruevski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nikola Gruevski
Никола Груевски
Predsednik vlade Makedonije
Na položaju
27. avgust 2006 – 18. januar 2016
PredsednikBranko Crvenkovski
Gjorge Ivanov
PredhodnikVlado Bučkovski
NaslednikEmil Dimitriev
Minister za finance Makedonije
Na položaju
27. december 1999 – 11. januar 2002
PremierLjubčo Georgievski
PredhodnikBoris Stojmenov
NaslednikPetar Gosev
Osebni podatki
Rojstvo31. avgust 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2] (53 let)
Skopje
Politična strankaVMRO-DPMNE
ZakonciSuzana Arbutina (2001–2005)
Borkica Gruevska (2007–)
Otroci2
Poklicpolitik, ekonomist

Nikola Gruevski, makedonski politik, * 31. avgust 1970, Skopje.

Med letoma 2003 in 2017 je bil predsednik desničarske stranke VMRO-DPMNE in od avgusta 2006 do januarja 2016 predsednik vlade Makedonije. Leta 2018 je bil zaradi korupcije obsojen na dveletno zaporno kazen, pred katero je pobegnil na Madžarsko.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Gruevski je dokončal osnovno in srednjo šolo v Skopju in leta 1994 diplomiral na prilepski ekonomski fakulteti Univerze sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli. V letih 1994–1998 je bil zaposlen v Balkanski banki Skopje in bil je prva oseba, ki je trgovala na makedonski borzi.[3] Leta 2006 je magistriral na ekonomski fakulteti Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1998 je Gruevski v vladi Ljubča Georgievskega postal minister za trgovino. Konec leta 1999 je nasledil Borisa Stojmenova na položaju ministra za finance. Vlada Georgievskega je vpeljala finančne reforme, kot so uvedba davka na dodano vrednost in fiskalnega računa.[4][5] V času te vlade se je pospešila denacionalizacija, država je prodala Makedonski Telekom madžarskemu Matáv-u in rafinerijo OKTA grškemu Hellenic Petroleum.

Na parlamentarnih volitvah 2002 je stranka VMRO-DPNME izgubila in prešla v opozicijo. Maja 2003 je po znotrajstrankarskem boju Gruevski postal predsednik VMRO-DPMNE.[5]

Na parlamentarnih volitvah 2006 je VMRO-DPMNE osvojila večino in Gruevski je sestavil vlado. Koalicija pod vodstvom VMRO-DPMNE je nadalje zmagala na predčasnih volitvah leta 2008, ki jih je zaznamovalo več izbruhov nasilja in so jih v nekaterih okrajih morali ponoviti,[6] na predčasnih volitvah 2011 in 2014.

Vlada Gruevskega je sprva bila usmerjena k približevanju Zahodu in Evropski uniji, s čimer si je pridobila naklonjenost številnih zahodnih politikov. Po izbruhu finančne krize leta 2008 in potem ko je Grčija zaradi spora o imenu Makedonije blokirala sprejem države v NATO, pa se je njegova politika postala protievropska, proruska in prosrbska.[5][7] Vodil je kontroverzno politiko »antikvizacije«, ki je Makedonce predstavljala kot naslednike antičnih Makedoncev. Leta 2006 je vlada preimenovala mednarodno letališče Skopje v »Letališče Aleksandra Velikega« (ime je bilo opuščeno leta 2018), tri leta pozneje pa skopski stadion Mestni park v »Nacionalno areno Filipa II. Makedonskega« (danes Nacionalna arena Tošeta Proeskega).[7] Leta 2010 je vlada predstavila projekt »Skopje 2014«, ki je bil zamisel Gruevskega[8] in v okviru katerega so v središču prestolnice zgradili vrsto neoklasicističnih in baročnih stavb ter spomenikov z zgodovinskimi motivi makedonske regije.[7][9]

Leta 2015 je opozicija obtožila vlado Gruevskega, da je več let nezakonito prisluškovala telefonom več kot 20 000 ljudi, in objavila domnevne prepise prisluhov, iz katerih je bilo razvidno tudi prirejanje volitev.[7][10] Razkritje je sprožilo množične proteste, ki so dobili vzdevek »pisana revolucija« in privedli do odstopov notranje ministrice Gordane Jankuloske, prometnega ministra Mileta Janakieskega ter direktorja obveščevalne službe in bratranca Gruevskega Saše Mijalkova.[11][12] Gruevski je odstop sprva zavračal, po posredovanju mednarodne skupnosti pa sta makedonska koalicija in opozicija sklenili »Pržinski dogovor«, po katerem je Gruevski odstopil kot predsednik vlade 100 dni pred novimi volitvami.[13]

Decembra 2017 je Gruevski odstopil z mesta predsednika stranke VMRO-DPMNE po njenem močnem porazu na lokalnih volitvah, imenovali pa so ga za častnega predsednika.[14]

Sojenje in azil[uredi | uredi kodo]

Januarja 2017 je makedonsko tožilstvo obtožilo dve osebi, da sta leta 2012 po naročilu Gruevskega zlorabili položaj za nakup luksuznega blindiranega vozila Mercedes-Benz, vrednega okoli 600 000 €, prek javnega razpisa.[15] 23. maja 2018 je bil Gruevski spoznan za krivega zlorabe položaja in nezakonitega vplivanja ter obsojen na dve leti zapora.[16]

Po zavrnjeni pritožbi je 9. novembra sodba postala pravnomočna, namesto da bi se zglasil na prestajanju kazni, pa je Gruevski skozi Albanijo, Črno goro in Srbijo pobegnil na Madžarsko; pri begu je uporabljal potni list, izdan na madžarskem veleposlaništvu v Tirani, in vozilo istega predstavništva.[17][18] 13. novembra je Interpol izdal mednarodni nalog za njegovo prijetje,[17] 20. novembra pa so mu na Madžarskem odobrili politični azil. Izjavil je, da je njegov pregon politično motiviran, v zaporu v Makedoniji pa da bi mu grozila smrtna nevarnost.[19]

Julija 2020 je stranka VMRO-DPMNE Gruevskemu odvzela naziv častnega predsednika.[20] Oktobra 2020 je postal prvi osumljenec v novi preiskavi pranja denarja.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  2. ↑ Munzinger Personen
  3. ↑ »Macedonia's prime minister: A profile of Gruevski«. The Economist (v angleščini). 12. avgust 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. avgusta 2011.
  4. ↑ »PLENARY - Nikola Gruevski«. NATO PA (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2011.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Никола Груевски: како реформаторот стана бегалец«. DW (v makedonščini). 14. november 2018.
  6. ↑ »Ovse: Volitve v Makedoniji niso izpolnile mednarodnih standardov«. Slovenska tiskovna agencija. 2. junij 2008.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Clapp, Alexander (september–oktober 2016). »Macedonian Masquerade«. The National Interest (v angleščini). str. 37–45.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ »PM Gruevski: Yes, Skopje 2014 was my Idea«. MINA - Macedonian Intl News Agency (v angleščini). 7. januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2014.
  9. ↑ »The makeover that's divided a nation«. BBC (v angleščini). 30. avgust 2014.
  10. ↑ »Makedonija tone v primežu političnih afer«. Izvozniki.si. 2. marec 2015.
  11. ↑ »Pisana revolucija v Makedoniji: Ustoličenje pravne države z uličnimi protesti«. Delo. 21. junij 2016.
  12. ↑ »Macedonia ministers resign amid phone-tapping scandal«. BBC (v angleščini). 13. maj 2015.
  13. ↑ »Nikola Gruevski podneo ostavku, u petak i zvanično«. N1 (v srbščini). 14. januar 2016.
  14. ↑ »Mickoski novi predsjednik VMRO-DPMNE«. Al Jazeera Balkans (v srbohrvaščini). 23. december 2017.
  15. ↑ »SPO launches new "Tank" case for Gruevski's 600,000 euro "Mercedes"«. Meta.mk (v angleščini). 24. januar 2017.
  16. ↑ »Nekdanji makedonski premier Gruevski zaradi oklepljenega mercedesa obsojen na dve leti zapora«. Dnevnik. 24. maj 2018.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Macedonia's Gruevski Fled via Albania and Montenegro, Police Confirm«. Balkan Insight (v angleščini). 15. november 2018.
  18. ↑ »Vučić potrdil, da je bivši makedonski premier na Madžarsko vstopil prek Vojvodine«. STA. 20. november 2018.
  19. ↑ »Macedonia's Gruevski Gets Hungary Asylum, Alleges Murder Plot«. Balkan Insight (v angleščini). 20. november 2018.
  20. ↑ »Gruevski no longer honorary president of VMRO-DPMNE«. European Western Balkans (v angleščini). 22. julij 2022.
  21. ↑ »North Macedonia's Ex-PM Named in New Money Laundering Probe«. Balkan Insight (v angleščini). 19. oktober 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nikola_Gruevski&oldid=6162515«