Nečimrnost (umetnost)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vanitas, Antonio de Pereda

Nečimrnost ali Vanitas (latinska izgovorjava: [Vanitas]) je zvrst umetnosti, ki s simboliko prikazuje minljivost življenja, nesmiselnost užitka in gotovost smrti. Slike so vključevale tihožitne podobe minljivih predmetov. Žanr se je začel v 16. stoletju in nadaljeval v 17. stoletju. Umetnost Vanitas je vrsta alegorične umetnosti, ki predstavlja višji ideal.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda vanitas izhaja iz latinščine in pomeni nečimrnost. Na nečimrnost se sklicuje Sveto pismo v Stari zavezi v Pridigarju Prd 12,8, »Nečimrnost čez nečimrnost«, pravi Pridigar, »vse je nečimrnost«. Sporočilo je, da je človeško delovanje začasno, vera pa večna.[1]

Vanitas je podzvrst tihožitij, ki so jo uporabljali nizozemski slikarji v obdobju baroka (okoli 1585–1730).[2] Španski slikarji so ustvarili tudi slike vanitas, ki so sovpadale s koncem španske zlate dobe. Memento mori je podobna tema, ki v prevodu iz latinščine pomeni »zapomni si, da boš umrl«.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Skupina slikarjev v Leidnu je začela izdelovati slike vanitas v začetku 16. stoletja in nadaljevala v 17. stoletju. Umetnost Vanitas je vrsta alegorične umetnosti, ki predstavlja višji ideal ali vsebuje skrite pomene. So zelo formulatične in uporabljajo literarne in tradicionalne simbole za prenos smrtnosti. Pogosto imajo sporočilo, ki je zakoreninjeno v veri ali krščanski Bibliji.[4]

V 17. stoletju je bil žanr vanitas priljubljen med nizozemskimi slikarji v 17. stoletju. Slike imajo pogosto simbolične podobe, ki poskušajo prenesti sporočilo, da bomo umrli in da bi morali razmišljati o nesmiselnosti naših zemeljskih prizadevanj. Znane španske vanite se nanašajo na španske vladarje in špansko politiko. Priljubljeno je bilo vključiti lobanje. V 17. stoletju je lobanja simbolizirala minljivo naravo življenja.

Zunaj vizualne umetnosti[uredi | uredi kodo]

  • Prvi stavek v 5 skladbah v ljudskem slogu skladatelja Roberta Schumanna za violončelo in klavir, op. 102 ima naslov Vanitas vanitatum: Mit Humor.
  • Vanitas vanitatum je naslov oratorija italijanskega baročnega skladatelja Giacoma Carissimija (1604/05–1674).
  • Vanitas je sedmi album britanske ekstremne metal skupine Anaal Nathrakh.
  • Vanitas je ime lika iz franšize Kingdom Hearts.
  • Vanitas je ime enega od dveh glavnih likov iz Vanitas no Carte
  • Vanitas je moto The Harvard Lampoon

V sodobnem času[uredi | uredi kodo]

  • Jana Sterbak, Vanitas: Mesna obleka za albino anoreksiko, umetniško delo, 1987.[5]
  • Alexander de Cadenet, Portreti lobanj, različne teme, 1996 – danes.[6]
  • Philippe Pasqua, serija lobanj, kiparstvo, 1990 – danes.[7]
  • Anne de Carbuccia, One Planet One Future, različne teme, 2013 – danes.[8]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Vanitas | Glossary | National Gallery, London«. www.nationalgallery.org.uk. Pridobljeno 8. maja 2023.
  2. »Vanitas: Dutch Master Paintings Explained«. TheCollector (v angleščini). 14. julij 2020. Pridobljeno 8. maja 2023.
  3. »The Fascinating Traits of Spanish Vanitas Paintings«. TheCollector (v angleščini). 3. januar 2023. Pridobljeno 8. maja 2023.
  4. McIver, KatherineA (5. julij 2017). Art and Music in the Early Modern Period: Essays in Honor of Franca Trinchieri Camiz (v angleščini). Routledge. ISBN 978-1-351-57568-3.
  5. »The Spokesman-Review - Iskanje po arhivu storitve Google News«. news.google.com. Pridobljeno 8. maja 2023.
  6. »Artist Information and Statement | Alexander de Cadenet«. web.archive.org. 9. december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2014. Pridobljeno 8. maja 2023.
  7. "Divertissements macabres". Les Échos. 14 May 2010. p. 13..
  8. Zargani, Luisa (28. januar 2016). »Anne de Carbuccia's Moments in Time«. WWD (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. maja 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]