Pojdi na vsebino

Navadni češmin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navadni češmin
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Deblo:
Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:
Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:
Ranunculales (zlatičevci)
Družina:
Berberidaceae (češminovke)
Rod:
Berberis (češmin)
Vrsta:
B. vulgaris
Dvočlensko ime
Berberis vulgaris
Sinonimi[1]
  • Berberis abortiva P.Renault
  • Berberis acida Gilib.
  • Berberis aethnensis Bourg. ex Willk. & Lange
  • Berberis alba Poit. & Turpin
  • Berberis angulizans G.Nicholson
  • Berberis apyrena K.Koch
  • Berberis arborescens K.Koch
  • Berberis articulata Loisel.
  • Berberis asperma Poit. & Turpin
  • Berberis aurea Tausch
  • Berberis bigelovii Schrad.
  • Berberis corallina G.Nicholson
  • Berberis dentata Tausch
  • Berberis dentata var. capitata Tausch
  • Berberis dulcis K.Koch
  • Berberis dumetorum Gouan
  • Berberis edulis K.Koch
  • Berberis elongata G.Nicholson
  • Berberis globularis G.Nicholson
  • Berberis hakodate Dippel
  • Berberis heterophylla K.Koch
  • Berberis iberica Sweet
  • Berberis innominata Kielm.
  • Berberis irritabilis Salisb.
  • Berberis jacquinii K.Koch
  • Berberis latifolia Poit. & Turpin
  • Berberis marginata K.Koch
  • Berberis maxima G.Nicholson
  • Berberis maximowiczii Regel
  • Berberis microphylla F.Dietr.
  • Berberis mitis Schrad.
  • Berberis nepalensis K.Koch
  • Berberis nitens Schrad.
  • Berberis obovata Schrad.
  • Berberis orientalis C.K.Schneid.
  • Berberis pangharengensis G.Nicholson
  • Berberis pauciflora Salisb.
  • Berberis racemosa Stokes
  • Berberis rubra Poit. & Turpin
  • Berberis sanguinea K.Koch
  • Berberis sanguinolenta K.Koch
  • Berberis sibirica Schult. & Schult.f.
  • Berberis sieboldii Dippel
  • Berberis sylvestris Poit. & Turpin
  • Berberis violacea Poit. & Turpin

Navadni češmin (znanstveno ime Berberis vulgaris) je trnat listopadni grm, ki raste po gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih po osrednji in južni Evropi, severozahodni Afriki in zahodni Aziji.[2] Kasneje so ga zanesli tudi v severno Evropo in Severno Ameriko.

Opis

[uredi | uredi kodo]

Navadni češmin lahko zraste do 4 m visoko. Ima nabrazdano rumenkasto sivo skorjo in rumen les. Listi so majhni, ovalne oblike, dolgi med 2 in 5 cm ter široki med 1 in 2 cm. Rob listov je drobno nazobčan, poganjajo pa v šopih po 2 do 5. V Sloveniji cveti od aprila do junija[3], ko se v zalistjih pojavijo rumena grozdasta socvetja, sestavljena iz cvetov premera od 4 do 6 mm, iz katerih se po oploditvi razvijejo škrlatno rdeče ali rožnate valjaste jagode dolge med 7 in 10 mm ter široke med 3 in 5 mm. Dozorijo pozno poleti ali v jeseni in so užitne. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C so zelo kislega okusa.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]
Posušeni plodovi

V Evropi so iz plodov češmina kuhali marmelado, saj plodovi vsebujejo veliko pektina. V jugozahodni Aziji, predvsem v Iranu, se plodovi uporabljajo kot omaka v riževem pilafu, posušeni plodovi češmina (običajno sicer vrste Berberis integerrima), ki jim pravijo zerešk[4] pa se uporabljajo kot začimba. Najpogosteje z njo začinjajo piščančje jedi.

V Rusiji iz izvlečkov češminovih jagod delajo sladkarije, imenovane Барбарис (Barbaris).

Navadni češmin je hkrati strupena in zdravilna rastlina, ki se je v preteklosti veliko uporabljala v ljudskem zdravilstvu.[5][6] Vsi deli rastline, razen plodov vsebujejo bisbenzilizokinolinske alkaloide (berbamin in oksiakantin) ter aporfine (magnoflorin), ki so v večjih količinah lahko zdravju škodljivi. Največ alkaloidov je v skorji korenin, v skorji nadzemnih delov rastline jih je 5,5 odstotka, medtem ko jih je v listih malo.[7]

Berberin, ki je ena glavnih učinkovin v češminu zavira razvoj bakterij in je dober antioksidant in vitro.[8][9] Ekstrakti plodov naj bi pomagali tudi pri težavah s kožo, kar pa ni dokončno znanstveno potrjeno.[8][9]

V ljudskem zdravilstvu so čaj ali sirup iz plodov navadnega češmina uporabljali za zdravljenje respiratornih bolezni, pri raznih vnetjih in pri gripi in prehladu.[5]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The Plant List«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2018. Pridobljeno 19. decembra 2018.
  2. ↑ Altervista Flora Italiana, Crespino comune, Sowberry, Common Barberry, vinettier, espino cambrón, Sauerdorn, Berberis vulgaris L.
  3. ↑ »Berberis vulgaris (navadni češmin)«. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  4. ↑ Alemardan, Ali; Asadi, Wahab; Rezaei, Mehdi; Tabrizi, Leila; Mohammadi, Siavash (2013). »Cultivation of Iranian seedless barberry (Berberis integerrima 'Bidaneh'): A medicinal shrub«. Industrial Crops and Products. 50: 276–87. doi:10.1016/j.indcrop.2013.07.061.
  5. ↑ 5,0 5,1 Vogl, Sylvia; Picker, Paolo; Mihaly-Bison, Judit; Fakhrudin, Nanang; Atanasov, Atanas G.; Heiss, Elke H.; Wawrosch, Christoph; Reznicek, Gottfried; Dirsch, Verena M.; Saukel, Johannes; Kopp, Brigitte (2013). »Ethnopharmacological in vitro studies on Austria's folk medicine—An unexplored lore in vitro anti-inflammatory activities of 71 Austrian traditional herbal drugs«. Journal of Ethnopharmacology. 149 (3): 750–71. doi:10.1016/j.jep.2013.06.007. PMC 3791396. PMID 23770053.
  6. ↑ »Berberis vulgaris«. The Plant Encyclopedia. 29. maj 2011. Pridobljeno 29. februarja 2016.
  7. ↑ Hieng, Bara (6. december 2012). »Navadni češmin: grenak kot (za) žolč«. Bodieko.si. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  8. ↑ 8,0 8,1 Steven D. Ehrlich, NMD (22. junij 2016). »Barberry«. University of Maryland Medical Center (UMMC). VeriMed Healthcare Network. Pridobljeno 29. februarja 2016.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Barberry«. Drugs.com. Wolters Kluwer Health. 2009. Pridobljeno 29. februarja 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Navadni češmin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Navadni_češmin&oldid=6256433«