Navadni češmin
| Navadni češmin | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Berberis vulgaris L. | ||||||||||||||
| Sinonimi[1] | ||||||||||||||
|
Navadni češmin (znanstveno ime Berberis vulgaris) je trnat listopadni grm, ki raste po gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih po osrednji in južni Evropi, severozahodni Afriki in zahodni Aziji.[2] Kasneje so ga zanesli tudi v severno Evropo in Severno Ameriko.
Opis[uredi | uredi kodo]
Navadni češmin lahko zraste do 4 m visoko. Ima nabrazdano rumenkasto sivo skorjo in rumen les. Listi so majhni, ovalne oblike, dolgi med 2 in 5 cm ter široki med 1 in 2 cm. Rob listov je drobno nazobčan, poganjajo pa v šopih po 2 do 5. V Sloveniji cveti od aprila do junija[3], ko se v zalistjih pojavijo rumena grozdasta socvetja, sestavljena iz cvetov premera od 4 do 6 mm, iz katerih se po oploditvi razvijejo škrlatno rdeče ali rožnate valjaste jagode dolge med 7 in 10 mm ter široke med 3 in 5 mm. Dozorijo pozno poleti ali v jeseni in so užitne. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C so zelo kislega okusa.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
V Evropi so iz plodov češmina kuhali marmelado, saj plodovi vsebujejo veliko pektina. V jugozahodni Aziji, predvsem v Iranu, se plodovi uporabljajo kot omaka v riževem pilafu, posušeni plodovi češmina (običajno sicer vrste Berberis integerrima), ki jim pravijo zerešk[4] pa se uporabljajo kot začimba. Najpogosteje z njo začinjajo piščančje jedi.
V Rusiji iz izvlečkov češminovih jagod delajo sladkarije, imenovane Барбарис (Barbaris).
Navadni češmin je hkrati strupena in zdravilna rastlina, ki se je v preteklosti veliko uporabljala v ljudskem zdravilstvu.[5][6] Vsi deli rastline, razen plodov vsebujejo bisbenzilizokinolinske alkaloide (berbamin in oksiakantin) ter aporfine (magnoflorin), ki so v večjih količinah lahko zdravju škodljivi. Največ alkaloidov je v skorji korenin, v skorji nadzemnih delov rastline jih je 5,5 odstotka, medtem ko jih je v listih malo.[7]
Berberin, ki je ena glavnih učinkovin v češminu zavira razvoj bakterij in je dober antioksidant in vitro.[8][9] Ekstrakti plodov naj bi pomagali tudi pri težavah s kožo, kar pa ni dokončno znanstveno potrjeno.[8][9]
V ljudskem zdravilstvu so čaj ali sirup iz plodov navadnega češmina uporabljali za zdravljenje respiratornih bolezni, pri raznih vnetjih in pri gripi in prehladu.[5]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ The Plant List
- ↑ Altervista Flora Italiana, Crespino comune, Sowberry, Common Barberry, vinettier, espino cambrón, Sauerdorn, Berberis vulgaris L.
- ↑ »Berberis vulgaris (navadni češmin)«. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 19. decembra 2019.
- ↑ Alemardan, Ali; Asadi, Wahab; Rezaei, Mehdi; Tabrizi, Leila; Mohammadi, Siavash (2013). »Cultivation of Iranian seedless barberry (Berberis integerrima 'Bidaneh'): A medicinal shrub«. Industrial Crops and Products. 50: 276–87. doi:10.1016/j.indcrop.2013.07.061.
- ↑ 5,0 5,1 Vogl, Sylvia; Picker, Paolo; Mihaly-Bison, Judit; Fakhrudin, Nanang; Atanasov, Atanas G.; Heiss, Elke H.; Wawrosch, Christoph; Reznicek, Gottfried; Dirsch, Verena M.; Saukel, Johannes; Kopp, Brigitte (2013). »Ethnopharmacological in vitro studies on Austria's folk medicine—An unexplored lore in vitro anti-inflammatory activities of 71 Austrian traditional herbal drugs«. Journal of Ethnopharmacology. 149 (3): 750–71. doi:10.1016/j.jep.2013.06.007. PMC 3791396. PMID 23770053.
- ↑ »Berberis vulgaris«. The Plant Encyclopedia. 29. maj 2011. Pridobljeno 29. februarja 2016.
- ↑ Hieng, Bara (6. december 2012). »Navadni češmin: grenak kot (za) žolč«. Bodieko.si. Pridobljeno 19. decembra 2019.
- ↑ 8,0 8,1 Steven D. Ehrlich, NMD (22. junij 2016). »Barberry«. University of Maryland Medical Center (UMMC). VeriMed Healthcare Network. Pridobljeno 29. februarja 2016.
- ↑ 9,0 9,1 »Barberry«. Drugs.com. Wolters Kluwer Health. 2009. Pridobljeno 29. februarja 2016.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
