Natrijev selenit
| Identifikatorji | |
|---|---|
3D model (JSmol) |
|
| ChEBI | |
| ChEMBL | |
| ChemSpider | |
| ECHA InfoCard | 100.030.230 |
| EC število |
|
PubChem CID |
|
| RTECS število |
|
| UNII | |
| UN število | 2630 |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| |
| |
| Lastnosti | |
| Na2O3Se | |
| Molska masa | 172,95 g·mol−1 |
| Videz | brezbarvna trdnina |
| Gostota | 3,1 g/cm3 |
| Tališče | pri 710 °C razpade |
| 85 g/100 mL (20 °C) | |
| Topnost | netopen v etanolu |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | tetragonalna |
| Nevarnosti | |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo) |
|
| R-stavki (zastarelo) | R23, R28, R31, R43, R51/53 |
| S-stavki (zastarelo) | (S1/2), S28, S36/37, (S45), (S61) |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Sorodne snovi | |
| Sorodne snovi | natrijev sulfit natrijev selenat natrijev selenid |
| Sklici infopolja | |
Natrijev selenit je anorganska spojina s formulo Na2SeO3. Je brezbarvna trdnina. Pentahidrat (Na2SeO3•5H2O) je najpogostejša selenova vodotopna spojina.
Priprava in osnovne reakcije
[uredi | uredi kodo]Natrijev selenit se običajno pripravlja z reakcijo selenovega dioksida z natrijevim hidroksidom:[1]
- SeO2 + 2NaOH → Na2SeO3 + H2O
Iz vode izkristalizira kot pentahidrat, ki po segrevanju na 40 °C. preide v brezvodno sol.
Natrijev selenit se obnaša podobno kot sorodni natrijev sulfit. Anion SeO2−
3 ima obliko tristrane piramide.[2] Z oksidacijo preide v natrijev selenat.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Natrijev selenit in sorodna barijev in cinkov selenit se uporablja predvsem v proizvodnji brezbarvnega stekla, ker z rožnato barvo izniči zeleno barvo, ki jo povzročajo železove nečistoče.[3]
Selen je esencialni element, zato je natrijev selenit sestavina nekaterih prehranskih dopolnil.
Varnost
[uredi | uredi kodo]Selen v večjih odmerkih je strupen. Kronični toksični odmerek za človeka je približno 2,4 do 3 miligrame na dan.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ F. Féher (1963). Sodium Selenite. Handbook of Preparative Inorganic Chemistry. 2. izdaja. Academic Press, NY. 1. del, str. 432.
- ↑ M.S. Wickleder (2002). Sodium selenite, Na2SeO3. Acta Crystallographica (Section E Structure Reports Online) 58 (11): i103–i104. doi:10.1107/S1600536802019384. ISSN 1600-5368.
- ↑ B.E. Langner (2002). Selenium and Selenium Compounds. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a23_525.
