Pojdi na vsebino

Narzes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slika moškega, ki naj bi bil Narses

Narzes ali Nerses ( 478–573 ) je bil skupaj z Belizarjem eden od uspešnih in sposobnih generalov v službi bizantinskega cesarja Justinijana I. Služil je med Justinijanovo ponovno osvojitvijo pokrajin, ki so nekoč pripadale Zahodnemu rimskemu cesarstvu, da bi obnovil Rimsko cesarstvo.

Narses je bil romaniziran Armenec[1] iz plemiške družine Kamsarakan, ki je trdila, da izhaja iz armenske kraljeve družine Arsacidov.

Večino svojega življenja je preživel kot pomemben evnuh v cesarski palači v Konstantinoplu.

Znano je njegovo sodelovanje pri zadušitvi upora Nike, ki ga je ukazala cesarica Teodora. Najvišji častnik v tistem času je bil vojskovodja Belizar, ki je s pomočjo generalov Mundusa, Narzesa in Ivana Armenca s krvjo zadušil upor na zbirališču upornikov, hipodromu. General Ivan Armenac je imel ključno vlogo pri napadu na hipodrom.

Poleg tega je sodeloval v Bitka pri Tagini, Bitki pri Mons Lactarius in v Bitki pri Volturnu.

Izvor

[uredi | uredi kodo]

Narses je bil perzijsko-armenskega porekla. V primarnih virih se sploh prvič omenja v gradivu Prokopija leta 530.[2] Njegovo leto rojstva ni znano. Zgodovinarji se ne strinjajo in domnevajo, da je bil rojen leta 478. , 479. ali 480 n. št. Vprašanje je tudi letnica njegove smrti, ki jo datirajo od leta 566. do 574. , kar bi pomenilo, da je umrl v starosti od 86 do 96 let. Tudi njegova družina in sorodniki so neznani. O njegovem poreklu in o tem, kako je postal evnuh, krožijo številne zgodbe.

Njegovo vedenje do drugih je opisal Agathias Sholasticus[3] iz Myrine, ki ga je imenoval "odvetnik iz Myrine": " Bil je mož bistrega uma, dovolj pameten, da se je prilagajal času. Ni bil ne načitan ne spreten govornik, vendar je to nadoknadil z plodnostjo svojega intelekta. " Agatij je opisal tudi njegov fizični izgled: "Bio je majhen in vitek, ampak krepkejši in močnejšega duha, kot bi se mu pripisalo."[4]

  1. “The new Byzantine commander there [Italy], the Armenian eunuch Narses, proved a match for the daring Totila...” The Cambridge Ancient History, Vol. 14: Late Antiquity, str. 534 (2007.)
  2. Procopius, History Of The Wars I. xv.31. The Loeb Classical Library. Trans. H.B. Dewing. (Cambridge: Harvard University Press, 1954.) Vol. I 139.
  3. [http://www.hdkf.net/nvntivsxxv.pdf Arhivirano 23. svibnja 2011. na Wayback Machine. Elio Pellizer: Oblici erosa na simpoziju, Nvntivs, PHILOLOGORVM CLASSICORVM SOCIETAS CROATICA, ANNVS XIII TOMVS I (XXV) ZAGRABIAE MMIII, str. 11.
  4. Agathias Scholasticus, citirao Fauber, L.H. Narses Hammer of the Goths. (New York: St. Martin’s Press, 1990.) 15.