Pojdi na vsebino

Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa
Entrance to the Puerto Princesa Underground River
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa
LokacijaPalavan, Filipini
Bližnje mestoPuerto Princesa
Koordinati10°10′N 118°55′E / 10.167°N 118.917°E / 10.167; 118.917
Površina22.202 ha
Ustanovitev12. november 1999
UpravaDepartment of Environment and Natural Resources
mesto Puerto Princesa
Tipnaravno
Kriterijivii, x
Razglasitev1999 (23. zasedanje)
ID #652rev
RegijaAzija-Pacifik
Razglasitev20. junij 2012
ID #2084[1]

Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa je zaščiteno območje na Filipinih.

Park je v gorovju Saint Paul na zahodni obali otoka Palavan, približno 80 kilometrov severno od mesta Puerto Princesa, in vsebuje podzemno reko Puerto Princesa (znano tudi kot Podzemna reka Puerto Princesa ali samo Podzemna reka). Mestna uprava Puerto Princese ga upravlja od leta 1992.

Leta 1999 je bil uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, 28. januarja 2012 pa je bil izbran za 7 novih čudes narave.[2] Leta 2012 je postal tudi Ramsarsko mokrišče.

Kot pomembna turistična destinacija je večinoma dostopen z avtomobilskimi izleti do obmorske vasi Sabang, od koder se v park pripelje eden od številnih Bangk (kajakov).[3]

Park upravlja mestna uprava Puerto Princese prek svojega odbora za upravljanje zavarovanih območij (PAMB).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

O poznavanju podzemne reke s strani lokalnega prebivalstva v antiki je znanega le malo, vendar je možno, da so se zaradi strahu pred duhovi, ki bi lahko naseljevali njene globine, izogibali reki in njeni jami.

Prvi pisni zapis o rečnem območju izvira od profesorja Deana C. Worcesterja, profesorja zoologije na Univerzi v Michiganu in bodočega ministra za notranje zadeve Filipinov med ameriško okupacijo te države. Leta 1897 je med bivanjem na otoku Palavan pisal o tem, da je slišal poročila o »jezeru, ki se odpira v ocean skozi podzemno reko«.

Območje, ki obsega 3901 hektarjev, je bilo marca 1971 razglašeno za park in z odlokom takratnega predsednika Ferdinanda Marcosa poimenovano Podzemni narodni park sv. Pavla;[4] leta 1999 je bil park, preimenovan v Podzemni narodni park reke Puerto Princesa, razširjen, da bi bolje zaščitili okoliško okolje, njegova površina pa se je z odlokom predsednika Josepha Estrade povečala na 22.202 hektarjev.

Leta 2010 je skupina okoljevarstvenikov in geologov odkrila, da ima podzemna reka drugo nadstropje, kar pomeni, da so v jami majhni slapovi. Našli so tudi jamsko kupolo, ki meri 300 m nad podzemno reko, skalne formacije, velike netopirje, globoko vodno luknjo v reki, več rečnih kanalov in še eno globoko jamo, pa tudi morska bitja in še več. Globlja območja podzemne reke je zaradi pomanjkanja kisika skoraj nemogoče raziskati.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Jama in podzemna reka

Podzemna reka Puerto Princesa je druga najdaljša podzemna reka na svetu. Sestavljena je iz 8,2 km dolgega podzemnega odseka reke Cabayugan, ki prečka jamski sistem, dolg vsaj 32 km.[5] Reka se vije skozi jame, preden se izliva neposredno v Južnokitajsko morje.[6] Slana voda se meša s sladko vodo do približno 6 km globoko v jamskem sistemu. To ustvarja stratificiran vodni steber, pri čemer je zgornja plast sladke vode debela le nekaj centimetrov.[7] Stratifikacija ni prisotna med močnim deževjem, saj poplave začasno odnesejo morsko vodo.[8] Reka je plovna s čolnom do 4,3 kilometra od morja.

Katedralna dvorana ali Penningova jama

Park ima apnenčasto kraško gorsko pokrajino. V njegovih jamah so večje formacije stalaktitov in stalagmitov ter več velikih dvoran, vključno s 360 metrov dolgo Italijanovo dvorano s približno 2,5 milijona kvadratnih metrov prostornine. Je ena največjih jamskih sob na svetu.[9] Do odkritja podzemne reke na mehiškem polotoku Jukatan leta 2007,[10] je podzemna reka Puerto Princesa slovela kot najdaljša podzemna reka na svetu.

Območje predstavlja tudi habitat za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Najdišče vsebuje celoten ekosistem od gora do morja in ima nekatere najpomembnejše gozdove v Aziji. UNESCO ga je 4. decembra 1999 vpisal na seznam svetovne dediščine.[11]

Podzemna reka Sabang

[uredi | uredi kodo]

Glavna turistična atrakcija je približno 7 km dolga in s 4,2 km najdaljša plovna podzemna reka na svetu, ki teče pod masivom kraških gora (apnenec, prepreden z razpokami in votlinami) s 1027 m visokim vrhom St. Paul in se nato izliva v Južnokitajsko morje. Za turiste je odprtih le prvih 1,2 km sistema; po tem je potrebno posebno dovoljenje. Geologi ocenjujejo njeno starost na 23 milijonov let.

Zrušena skala nad reko je ustvarila kupolo, visoko do 45 m.[12] Reka je včasih globoka več kot 8 m, na mnogih mestih pa so nastali stalagmiti in stalaktiti, orgelske cevi, zavese in kupole.

Poleg lastovk tukaj najde svoj dnevni dom približno 40.000 navadnih netopirjev. Nemški biolog Hendrik Freitag iz Filodroma v Leipzigu je v letih 2000/2001 intenzivno preučeval celoten podzemni rečni sistem Cabayugan (njegovo ime pred vstopom v jamo) in odkril številne nove vrste sladkovodne živali Palavana. Na primer, rečni rak (nedavno poimenovan Parathelphusa cabayugan), ki ga pogosto najdemo v zgornjem toku reke, je na novo odkrita endemična vrsta. V podzemnem delu reke so našli kozico, ki je bila prej znana le z otokov Rjukju na jugu Japonske in katere pigmentacija oči je zaradi prilagoditve na podzemno okolje močno zmanjšana. Znanstveni opis (objava statusa nove vrste) žuželk je trenutno v teku. Rezultati so dosegli vrhunec v doktorski disertaciji na Univerzi Martina Luthra v Halle-Wittenbergu in jih je mogoče obravnavati kot povzetek.[13]

Rastlinstvo

[uredi | uredi kodo]
Flora v narodnem parku

Park ima vrsto gozdnih formacij, trinajst tipov gozdov, ki jih najdemo v tropski Aziji, in sicer gozd na ultramafičnih tleh, gozd na apnenčastih tleh, gorski gozd, sladkovodni močvirni gozd, nižinski zimzeleni tropski deževni gozd, rečni gozd, obmorski gozd in mangrovski gozd. Raziskovalci so identificirali več kot 800 rastlinskih vrst iz 300 rodov in 100 družin. Med njimi je vsaj 295 dreves, v katerih prevladujejo vrste dipterokarp. V nižinskem gozdu so pogosta velika drevesa, vključno z dao (Dracontomelon dao), ipil (Intsia bijuga), dita (Alstonia scholaris), amugis (Koordersiodendron pinnatum) in apitong (Dipterocarpus gracilis). Vrste obmorskega gozda vključujejo bitaog (Calophyllum inophyllum), Pongamia pinnata in Erynthia orientalis. Druge rastlinske vrste so almacigo (Agathis philippinensis), kamagonga (Diospyros pulganensis), pandana (Pandanus sp.), anibonga in ratana (Calamus sp.).

Živalstvo

[uredi | uredi kodo]
Netopirji visijo na stropu jame

Ptice sestavljajo največjo skupino vretenčarjev, ki jih najdemo v parku. Od 252 vrst ptic, ki jih je znanih na Palavanu, je bilo v parku zabeleženih skupno 165 vrst ptic. To predstavlja 67 % vseh ptic in vseh 15 endemičnih vrst ptic Palavana. Pomembne vrste, ki jih vidimo v parku, so papiga Tanygnathus lucionensis, filipinska kokoš ali tabon (Megapodius cumunigii), hribovka majna (Gracula religiosa), palavanski kljunorožec (Anthracoceros marchei) in beloprsi morski orel (Haliaeetus leucogaster).

Zabeleženih je bilo tudi približno 30 vrst sesalcev. Najpogosteje v gozdnih krošnjah in ob obali, kjer se hranijo med oseko, opazimo javanskega makaka (Macaca fascicularis), edinega primata na tem območju. Druge vrste sesalcev v parku so palavanski bradati prašič (Sus ahoenobarbus),[14] binturong ali medvedja mačka (Arctictis binturong), palavanski smrdljivi jazbec (Mydaus marchei) in palavanski ježevec (Hystrix pumila).

Ugotovljenih je bilo 19 vrst plazilcev, od katerih jih je osem endemičnih. Med pogostimi vrstami na tem območju so veliki plenilci, kot so mrežasti piton (Python reticulates), Indijski pasasti varan (Varanus salvator) in zeleni kuščar (Bronchocoela cristatella). Dvoživke vključujejo deset vrst. Filipinska gozdna žaba (Rana acanthi) je najbolj prevladujoča in pogosto najdena. Na tem območju so opazili tudi vrsto Barbourula busuangensis, endemično za Palavan.

V jami najdemo devet vrst netopirjev, dve vrsti hudournika in bičastega pajka (Stygophrynus sp.), dugong (Dugong dugon) in orjaška črepaha (Chelonia mydas) pa se hranita v obalnem območju parka.

Mednarodni sprejem

[uredi | uredi kodo]
Oznake parka za geološko zgodovino (levo) in uvrstitev na seznam 7 novih čudes narave (desno)

Podzemna reka Puerto Princesa je bila prijavljena kot filipinski prispevek – in je v prvem krogu glasovanja zmagala. 29. julija 2011 je bila po drugem krogu glasovanja razglašena za eno od 28 finalistov. Župan Edward S. Hagedorn se je zahvalil vsem, ki so podprli in glasovali za PPUR.[15] 11. novembra 2011 je bila začasno izbrana za eno od 7 novih čudes narave, skupaj z amazonskim deževnim gozdom, zalivom Ha Long, slapovi Iguazu, otokom Čedžu, otokom Komodo in Mizasto goro.[2]

28. januarja 2012 je Malacañang izrazil navdušenje nad uradno vključitvijo podzemne reke Puerto Princesa (PPUR) na seznam sedmih novih čudes narave sveta. »Potrditev, da je podzemna reka Puerto Princesa eno od novih sedmih čudes narave, je resnično dobrodošla novica. Med tekmovanjem so Filipinci iz vseh družbenih slojev tej kampanji namenili čas, energijo in vire,« je dejal tiskovni predstavnik predsednika Edwin Lacierda.[16][17]

Tiskovni predstavnik ministrstva za turizem in pomočnik sekretarja Benito Bengzon ml. je dejal, da se je podzemni estuarij uvrstil med novih sedem čudes narave na svetu po postopku potrjevanja, ki ga je lani izvedla fundacija New7Wonders. Glasovanje je bilo kritizirano, zlasti filipinsko. Nič v postopku glasovanja za New7Wonders ni prepovedovalo ponavljajočega se glasovanja, zaradi česar so rezultati predmet vladnih in turističnih kampanj, da se pogosto glasuje za lokalne znamenitosti s finančno spodbudo za povečan turizem. Filipinski predsednik Benigno Simeon Aquino III je v svojem govoru med uradno razglasitvijo podzemne reke Puerto Princesa kot enega od 28 finalistov pozval 80 milijonov naročnikov mobilnih telefonov v državi, naj glasujejo za PPUR prek SMS-a.[18]

30. junija 2019 so podzemno reko Puerto Princesa proslavili z Google Doodlejem.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Puerto Princesa Subterranean River National Park«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
  2. 1 2 Voting procedure for the New7Wonders of Nature Arhivirano August 5, 2009, na Wayback Machine. at vote7.com
  3. ↑ »The Underground River of Puerto Princesa«. 13. november 2022.
  4. ↑ Gazzetta Ufficiale delle Filippine (26. marec 1971). »Proclamation No. 835, s. 1971« (v angleščini). http://www.gov.ph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2016. Pridobljeno 5. avgusta 2015. {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameters: |1= in |wkautore= (pomoč); Zunanja povezava v |publisher= (pomoč)
  5. ↑ De Vivo et al. 2013, str. 35; DENR–EMB 2017, str. 35.
  6. ↑ »Administrative Order No. 29, s. 2012«. www.gov.ph.
  7. ↑ De Vivo et al. 2013, str. 36; DENR–EMB 2017, str. 30.
  8. ↑ De Vivo et al. 2013, str. 36.
  9. ↑ »Puerto Princesa Subterranean River«. Wondermondo. 14. februar 2012.
  10. ↑ Roach, John (5. marec 2007). »World's Longest Underground River Discovered in Mexico, Divers Say«. National Geographic. National Geographic Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2007. Pridobljeno 5. septembra 2008.
  11. ↑ »Puerto-Princesa Subterranean River National Park« (PDF). UNESCO.
  12. ↑ Roland Hanewald: Philippinen Abenteuer-Handbuch, S. 138, ISBN 3-923821-20-4
  13. ↑ Abstract: Macroinvertebrate Assemblages in Streams of the St. Paul National Park, Palawan, the Philippines, Hendrik Freitag, 2004
  14. ↑ Meijaard, E.; Widmann, P. (2017). »Sus ahoenobarbus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2017. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T21177A44140029.en.
  15. ↑ »UR Declared As Official Finalist to the Search for the New 7 Wonders of Nature«. Puerto Princesa Underground River. 17. november 2011. Pridobljeno 10. junija 2013.
  16. ↑ Rosero, Earl Victor (28. januar 2012). »PHL preps for New7Wonders inauguration of Puerto Princesa Underground River«. GMA News Online (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2024. Pridobljeno 31. julija 2024.
  17. ↑ »The Presidential Spokesperson on the PPUR being declared one of the New7Wonders of Nature, January 28, 2012«. Official Gazette of the Republic of the Philippines. 31. januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2012.
  18. ↑ Legaspi, Amita (6. junij 2011). »Aquino leads online voting for Puerto Princesa underground river«. GMA News Online (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. julija 2024. Pridobljeno 31. julija 2024. "We send two billion text messages a day, all we need is one billion text votes for the Puerto Princesa Underground River so (we can accomplish) that in half a day", the President said. "I urge everyone to vote to the maximum for the Puerto Princesa Underground River as one of the New Seven Wonders of Nature" he reiterated.
  19. ↑ »Celebrating Puerto Princesa Underground River«. Google. 30. junij 2019.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Philippine caves beneath the Earth's surface: Conservation and management. Quezon City, Philippines: Department of Environment and Natural Resources–Environmental Management Bureau. 2017. ISBN 978-6-2195-0167-5.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_podzemne_reke_Puerto-Princesa&oldid=6739137«