Pojdi na vsebino

Narodni park Zahodni Bali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Zahodni Bali
indonezijsko Taman Nasional Bali Barat
IUCN kategorija II (narodni park)
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Zahodni Bali
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Zahodni Bali
NP Zahodni Bali
Lega na Javi
LokacijaRegentstvo Buleleng, Bali, Indonezija
Koordinati8°09′S 114°30′E / 8.150°S 114.500°E / -8.150; 114.500
Površina190,028 km2[1]
Ustanovitev1941
Obiskovalci5592 (leta 2007[2])
UpravaMinistrstvo za okolje in gozdarstvo

Narodni park Zahodni Bali (indonezijsko Taman Nasional Bali Barat) je narodni park v regentstvu Buleleng in Jembrana na zahodni točki Balija v Indoneziji. Park pokriva nekaj več kot 190 kvadratnih kilometrov, od tega približno 82 % na kopnem, preostanek pa na morju.[3] To je približno 3 % celotne površine Balija.

Obala narodnega parka Zahodni Bali

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Park je bil ustanovljen leta 1941 na 740 km2 z namenom zaščite balijskih tigrov (Panthera tigris ssp. balica) – zadnjega so, kot kaže, že ubili. Površina parka se je leta 1985 zmanjšala[4] na 190,0289 km2;[1] novo izključeno območje je bilo označeno kot zaščiteni rezervat.[4]

V zadnjem času potekajo pogovori o preoblikovanju dela ali celotnega parka v biosferni rezervat v okviru Unescovega programa Človek in biosfera, kar omogoča lokalnemu prebivalstvu, da ohrani tradicionalno tesno povezavo z okoljem. To se bolj ujema s priporočilom 5.29 V. svetovnega kongresa parkov IUCN, po katerem »zavarovana območja ne smejo obstajati kot otoki, ločeni od družbenega, kulturnega in gospodarskega konteksta, v katerem se nahajajo«.[5]

Leta 1994 je bila na nacionalni ravni izdana Uredba 18/1994 s klavzulo o podjetništvu v naravnem turizmu v conah izkoriščanja narodnih parkov, botaničnega vrta in rekreacijskih parkov. Ta klavzula dovoljuje zasebnim turističnim podjetjem, da delujejo v conah izkoriščanja narodnih parkov, pri čemer so v skladu z glavnim ciljem »povečati izkoriščanje naravnih lepot in edinstvenosti cone izkoriščanja narodnega parka, botaničnega vrta in rekreacijskih parkov« (št. 18, člen 2, točka 2). Prav tako zahteva, da »zasebna turistična podjetja vključijo ljudi, ki živijo v okoliških območjih, v svoje poslovne dejavnosti« (člen 10, točka e), da bi zmanjšala odvisnost lokalnega prebivalstva od gozdnih ali morskih virov za preživetje. Prav tako omogoča boljšo uporabo njihovega lokalnega in tradicionalnega znanja, vpetega v lokalne sisteme in institucije, ter omogoča razvoj novih pristopov k upravljanju ter prilagajanje in preoblikovanje upravljanja.[5]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Park pokriva površino 19.002,89 kvadratnih kilometrov, od tega 15.587,89 kvadratnih kilometrov kopnega (82,02 %) in 3415 kvadratnih kilometrov morja (19,98 %). To pokriva skoraj 5 % celotne kopenske površine Balija.[6]

Zahodno od parka je pristaniška vas Gilimanuk, vasi Pahlenkong in Pejarakan pa sta na vzhodu.[7] Park ima tri vhode: enega ob obalni cesti na severu, ki prihaja s plaže Lovina, Pemuterana in Banjuwedanga; enega ob obalni cesti, ki prihaja z juga in doseže Gilimanuk[1] in s trajekti iz Ketapanga na Vzhodni Javi do Gilimanuka.[7]

Park ni povsem v enem bloku: polotok s površino približno 65 kvadratnih kilometrov štrli proti severozahodu in je od celine Balija ločen z obalno cesto, ki povezuje Gilimanuk na jugozahodu, vas Slumberklampok na sredini in Pantai Teluk Terima (plaža zaliva Terima) v zalivu Terima na severovzhodu (in z nadaljnjimi kraji na severozahodni obali Balija); večina tega dela obalne ceste ni vključena v park. Gilimanuk sam ni vključen v park, prav tako ne Pantai Teluk Terima in približno 1 km njegove okoliške obale v zalivu Terima.[7]

Vključuje več habitatov: savana, mangrova, gorske in mešane monsunske gozdove, obalni gozd in morsko travo ter koralne otoke.[1][8] Na severu park vključuje 1000 metrov dolgo plažo, greben in otočke. Najvišja vrhova v parku sta gora Kelatakan s 698 metri in gora Prapat Agung s 375 metri.[7][a][1]

Vključuje tudi več templjev, med katerimi je tempelj Dang Kahyangan Prapat Agung, približno 2 km severno od plaže Prapat Agung (kjer je mogoče videti čudovito gradacijo obalnih morskih odtenkov od žive turkizne do temno indigo barve) in 400 m stran od obale.[9] Ta tempelj se ponaša z zanimivim ribnikom, manjšim od 50 kvadratnih metrov,[10] katerega voda se spreminja v petih različnih barvah: rdeča, črna, rumena, bela, bistra in modra. Ta ribnik je omenjen v Dwijendra Tatwi,[11] ki pripoveduje o potovanju karizmatične osebnosti Dang Hyang Nirarthe na Bali, Lombok in Sumbavo.[12] Dwijendra Tatwa je napisana na lontarju (Rokopis iz palmovih listov).[13] Lokacija templja je bila pozabljena, saj je zelo osamljen v gozdu; (ponovno) so ga odkrili šele leta 1990 z raziskavami, ki so temeljile na Dwijendra Tatwi. Ker tempelj stoji znotraj narodnega parka, je vsak razvoj strogo omejen na to, kar narekuje narava – čeprav je na nekaterih fotografijah mogoče videti ozko cesto.[9]

Vroči izvir Banyuwedang (Pemandian Air Panas Banyuwedang[14]), v bližini letovišča Mimpi v Pejarakanu, ima povprečno temperaturo 40 °C – je najtoplejši vroči izvir na Baliju. Tam so se kopali člani kraljeve družine, izvirska voda pa naj bi imela zdravilne lastnosti.[15]

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]
Zadnja trdnjava ogroženega balijskega škorca

Živalstvo

[uredi | uredi kodo]

V parku živi približno 160 živalskih vrst.

Ptice

Med pticami so kritično ogroženi balijski škorec, skupaj z kačjim orlom (Spilornis cheela), štorkljo Mycteria cinerea, savanskim kozarcem (Caprimulgus affinis), kmečko lastovko, pacifiško lastovko (Hirundo javanica), rdečeramo lastovko (Cecropis rufula), čopastim hudournikom (Hemiprocne coronata), dolarjem Eurystomus orientalis, črnoglavo oriolo (Oriolus chinensis), javanskim vrabcem (Padda oryzivora; syn. Lonchura oryzivora), javanskim marabujem (Leptoptilos javanicus), orientalskim srakoperjem (Lanius schach), črnorepim hudournikom (Crypsirina temia), svetim vodomcem (Todiramphus sanctus), štorkljim vodomcem (Pelargopsis capensis) in bulbulom Pycnonotus goiavier.

Junija 2011 je narodni park Zahodni Bali prejel štirideset balijskih škorcev, izpuščenih iz živalskega vrta Surabaja, in dvajset iz indonezijskega safari parka Taman.[3]

Sesalci

Med sesalce spadajo banteng, javanska rusa (Rusa timorensis), javanski mutnjak (Muntiacus vaginalis), vzhodnojavanski langur (Trachypithecus auratus), divja svinja, velika leteča lisica, leopardja mačka.

Morske vrste

Mednje spadajo plazilci, kot sta prava kareta (Eretmochelys imbricata) in indijski pasasti varan (Varanus salvator).

Morsko območje je bogato z več kot 110 vrstami koral iz 18 družin, od tega 22 vrst iz družine gobastih koral in 27 vrst koral Acropora.[16]

Rastlinstvo

[uredi | uredi kodo]

Med rastlinskimi vrstami, ki rastejo v tem narodnem parku, so Pterospermum diversifolium, Antidesma bunius, Lagerstroemia speciosa, Steleochocarpus burahol, Santalum album, Aleurites moluccanus, Sterculia foetida, Schleichera oleosa, Dipterocarpus hasseltii, Garcinia dulcis, Alstonia scholaris', Manilkara kauki, Dalbergia latifolia in Cassia fistula.

Izumrli

[uredi | uredi kodo]

Zadnji pozitivni zapisi o balijskih tigrih so bili v 1930-ih na zahodnem Baliju.[16]

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Bistro Bali Tower v letovišču Menjangan se ponaša s petnadstropno leseno zgradbo (Stolp), ki se dviga nad krošnjami dreves; zgornja nadstropja ponujajo 360-stopinjski panoramski razgled na park.[15]

Notes

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Nekatera najdišča in znanstveni članki navajajo najvišji nadmorski višini Mont Patas s 1412 m in goro Merbuk s 1388 m..[1] Nobeden od teh vrhov ni znotraj sedanjih meja parka.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 Safitri Zen et al. 2019, str. 5.
  2. ↑ Forestry statistics of Indonesia 2007 Arhivirano 2011-07-22 na Wayback Machine., retrieved 20 May 2010
  3. 1 2 »West Bali National Park. Sanctuary of the Exotic White Bali Starling«. indonesia.travel. Pridobljeno 24. maja 2024.
  4. 1 2 »West Bali National Park«. westbali.net. Pridobljeno 24. maja 2024.
  5. 1 2 Safitri Zen, Irina; Purwanto, Yohanes; Titisari, Prima Wahyu; Hendrayani, Yani; Ariffin, Syed Ahmad Iskandar Bin Syed (2019). »Take Stock Bali Island as the Potential of Biosphere Reserve Site«. IOP Conference Series: Earth and Environmental Science. 298 (1): 1-15 (see p. 3-4). Bibcode:2019E&ES..298a2021S. doi:10.1088/1755-1315/298/1/012021.
  6. ↑ Surface data in Forestry Minister decision letter No. 493/KPTS-II/1995, cited in Predloga:Harvsp.
  7. 1 2 3 4 5 »West Bali National Park, map«. openstreetmap.org. 17. marec 2024.
  8. ↑ Ministry of Forestry: Bali Barat National Park, retrieved 13 October 2010
  9. 1 2 »Dang Kahyangan Prapat Agung temple, map«. google.fr/maps. See the photos for views of the temple, the pond and the road.
  10. ↑ »Ista Dewata - Pura Dang Kahyangan Prapat Agung« (video). youtube.com (v indonezijščini). 23. april 2018. Pridobljeno 24. maja 2024. The pond can be seen at 3'34, 7'13, 15'50 and 21'00.
  11. ↑ »The Uniqueness of Pura Agung Prapat Lake«. thebalitimes.com. 10. december 2012. Pridobljeno 24. maja 2024.
  12. ↑ Putra, Ida Bagus Rai; Kesuma, I Nyoman Weda; Cika, I Wayan; Suastika, I Made (januar 2011). »Dharmayatra in the Dwijendra Tattwa text analysis of reception«. e-Journal of Linguistics. 5 (2). Pridobljeno 24. maja 2024.[mrtva povezava]
  13. ↑ It has been digitized and is available online in archive.org.
  14. ↑ »Banyuwedang hotspring (Pemandian Air Panas Banyuwedang), satellite view«. google.com/maps.
  15. 1 2 »13 Fantastic things to do in Pemuteran [& Northwest Bali]«. baliuntold.com. Pridobljeno 24. maja 2024.
  16. ↑ Jackson, P.; Nowell, K. (2008). »Panthera tigris ssp. balica«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2008 e.T41682A10510320. doi:10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T41682A10510320.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_Zahodni_Bali&oldid=6727465«