Narodni park Niokolo-Koba
| Narodni park Niokolo-Koba | |
|---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
 Reka Gambija v narodnem parku | |
  | |
| Lokacija | Senegal |
| Koordinati | 13°04′N 12°43′W / 13.067°N 12.717°W |
| Površina | 9130 km2 |
| Ustanovitev | 1954, 1969 |
| Tip | Natural |
| Kriteriji | x |
| Razglasitev | 1981 (5. zasedanje) |
| ID # | 153 |
| Regija | Afrika |
| ogrožena | 2007–2024 |
Narodni park Niokolo-Koba je območje svetovne dediščine v jugovzhodnem Senegalu, blizu meje z Gvinejo. Dostopen je prek letališča Niokolo-Koba z neasfaltirano vzletno-pristajalno stezo.
Narodni park
[uredi | uredi kodo]Niokolo-Koba, ustanovljen kot rezervat leta 1925,[1] je bil 1. januarja 1954 razglašen za senegalski narodni park. Razširjen leta 1969, je bil leta 1981 vpisan na seznam svetovne dediščine kot biosferni rezervat UNESCO-MAB.[2] Leta 2007 je bil dodan na seznam ogroženih območij svetovne dediščine UNESCO. S seznama je bil odstranjen leta 2024 zaradi izboljšanja stanja ohranjenosti parka.[3]
Od leta 2005 zavarovano območje velja za enoto za ohranjanje levov.[4]
Geografija
[uredi | uredi kodo].jpg)
Park leži v gorskem območju, skozi katerega teče zgornji tok reke Gambija proti severozahodni meji Gvineje. Biosferni park sam pokriva približno 9130 kvadratnih kilometrov, v velikem loku, ki se razteza od regije Zgornji Casamance/Kolda na meji med Gvinejo in Bissauom do regije Tambacounda in do sto kilometrov od gvinejske meje blizu jugovzhodnega vogala Senegala. Njegova nadmorska višina se giblje od 16 m do 311 m.
Rastlinstvo
[uredi | uredi kodo]Večino parka predstavljajo savanski gozdovi in polsušni gozdovi z velikimi površinami gozdnatih in sezonskih mokrišč. Park vsebuje več kot 1500 vrst rastlin in 78 % galerijskega gozda v Senegalu.
Številna drevesa in grmičevje pokrivajo bujno vegetacijo vzdolž rečnih strug, ta vegetacija pa se spreminja glede na teren in tla. V dolinah in ravnicah so obsežna območja, kjer rastejo Chrysopogon in zelnata savana. Zaraščena travišča običajno sestavljajo Paspalum arbiculare in Echinochloa. Obstajajo tudi območja, kjer raste bambus.
V dolinah in pasovnih gozdovih vrsta odraža podnebje južne Gvineje, tropske lesnate liane pa so v izobilju.
Ob rečnih bregovih živijo polvodne vrste, enoletne rastline pa izginejo, ko se gladina vode dvigne. Ob robu ribnika se razvijejo suhi gozdovi in zelnata savana, odvisno od stopnje vlažnosti ali zbitosti tal. Včasih sredi mokrišč zasedajo gosti grmi, imenovani Mimosa pigra.
Živalstvo
[uredi | uredi kodo]Narodni park je znan po svojem divjem življenju. Senegalska vlada ocenjuje, da v parku živi 20 vrst dvoživk, 60 vrst rib in 38 vrst plazilcev (od tega štiri želve). Obstaja tudi približno 80 vrst sesalcev. Mednje spada (podatki iz leta 2005) približno 11.000 bivolov, 6000 povodnih konj, 400 orjaških elandov, 50 slonov, 120 levov, 150 šimpanzov, 3000 elipsastih obvodnih antilop (Kobus ellipsiprymnus), 2000 navadnih antilop (Sylvicapra grimmia), neznano število zahodnih rdečih kolobusov (Piliocolobus badius) ter nekaj redkih afriških leopardov in zahodnoafriških divjih psov (Lycaon pictus manguensis), čeprav naj bi bila ta vrsta psov v preostalem delu države iztrebljena.[5] Med drugimi sesalci so še konjska antilopa, gvinejski pavijan, zelena opica, opica patas in svinja bradavičarka.
V parku so opazili približno 330 vrst ptic, med njimi predvsem arabska droplja, pavji žerjav, abesinski kljunorožec (Bucorvus abyssinicus), afriški orel, glumaški orel (Terathopius ecaudatus) in vdovski žvižgač (Dendrocygna viduata).
Prisotni so tudi plazilci, kot so tri vrste krokodilov in štiri vrste želv.
skupina antilop
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ J. E. Madsen, D. Dione, A. S. Traoré, B. Sambou, "Flora and vegetation of Niokolo-Koba National Park, Senegal", p. 214, in L. J. G. Van der Maesen, X. M. van der Burgt, J. M. van Medenbach de Rooy (eds.), The Biodiversity of African Plants. Springer, 1996, ISBN 978-0792340-95-9
- ↑ Niokolo-Koba National Park UNESCO Site. 1981
- ↑ »Niokolo-Koba National Park in Senegal removed from the List of World Heritage in Danger«. unesco.org. 14. julij 2024. Pridobljeno 17. avgusta 2024.
- ↑ IUCN Cat Specialist Group (2006). Conservation Strategy for the Lion West and Central Africa. Yaounde, Cameroon: IUCN.
- ↑ C. Michael Hogan. 2009
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]