Pojdi na vsebino

Narodni park Kasungu

Kasungu National Park
IUCN kategorija II (narodni park)
Elephants at Lifupa Dam in Kasungu National Park
Zemljevid prikazuje lokacijo Kasungu National Park
Zemljevid prikazuje lokacijo Kasungu National Park
LokacijaMalawi
Koordinati13°0′S 33°10′E / 13.000°S 33.167°E / -13.000; 33.167
Površina2316 km2
Ustanovitev1970
Napis v narodnem parku
Zehajoči povodni konj

Narodni park Kasungu je drugi največji narodni park v v Malaviju in obsega 2316 km². Ima povprečno nadmorsko višino približno 1000 metrov. Je zahodno od Kasunguja, približno 175 km severno od od glavnega mesta Lilongwe in se razteza vzdolž zambijske meje. Poimenovan je po bližnjem mestu Kasungu. Letna količina padavin v parku se giblje med 750 in 1000 mm.

Park je večino let zaprt marca, v deževnem obdobju. Od septembra do maja je v parku toplo, od junija do avgusta pa hladneje. V poletnih mesecih se v park seli veliko različnih ptic, opazovanje ptic pa je običajno med junijem in septembrom.

Pokrajina in vegetacija

[uredi | uredi kodo]

Park leži na nadmorski višini od 1000 do 1340 metrov in ga zaznamuje raznolika pokrajina. Prevladuje gosto grmovje miombo, ki ga prekinjajo osamljene, presenetljive skalne formacije in otočki, zlasti v osrednjem delu, ter impozantno gorovje v severovzhodnem obmejnem območju z Zambijo. Več kot tri četrtine parka je planota, preostanek pa sestavljajo doline vzdolž rek, ki tečejo od vzhoda proti zahodu, kot sta Dvangva in Lingadzi ter njun pritok Lifupa, ki ustvarjata pomembno mesto za opazovanje povodnih konj v parku. Narodni park Kasungu prečka več prehodnih rek, ki v sušnem obdobju skoraj popolnoma presahnejo in v poplavnih ravnicah ustvarijo dambos – odprta travišča ob svojih bregovih. V središču parka je jez, dolg več kot en kilometer, kjer je koča Lifupa, zgrajena v 1970-ih.

Na planoti uspevajo gozdovi vrst Brachystegia in Julbernardia, vključno z Julbernardia globiflora. Ob reki Dvangva in nekaterih njenih večjih pritokih rastejo rastline, kot so dolgodlakave trte in mirobalane. Reke ponekod mejijo na relativno gosto travišče Hyparrhenia.

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]

Živalska populacija obsega večino vrst, ki so razširjene v južni Afriki, vključno s sloni, bivoli, zebrami in široko paleto antilop, kot so navadni eland, veliki kudu, elipsasta obvodna antilopa, črna grivasta antilopa (Hippotragus niger) in konjska antilopa (Hippotragus equinus, imbabala (Tragelaphus sylvaticus), niala (Tragelaphus angasii), duiker Sylvicapra grimmia, Raphicerus sharpei in oribi. V parku živijo tudi svinja bradavičarka, čopičasta svinja (Potamochoerus porcus), medvedji pavijan (Papio ursinus) in zamorske mačke. Med plenilci so leopard, lisasta hijena, progasti šakal (Lupulella adusta), serval in gepard.[1] Populacija ptic je ocenjena na več kot 300 različnih vrst, vključno z žerjavom Bugeranus carunculatus.

Narodni park Kasungu je bil nekoč znan po številčnosti divjih živali, zlasti po ogromnih čredah bivolov in slonov. Življenjski pogoji za slone so bili še posebej idealni v osrednjem delu parka. Vendar se je to stanje od 1980-ih bistveno spremenilo. Zaradi nenehnega krivolova se je populacija slonov drastično zmanjšala, slone, ki so zapuščali park proti vzhodu, pa so streljali zaradi poškodovanja kmetijskih zemljišč. Od nekoč do 2000 slonov jih je leta 1985 ostalo le še 800 do 1000, do leta 2015 pa nekaj več kot 50. Julija 2022 je Mednarodni sklad za dobrobit živali premestil dodatnih 263 slonov. Poleg škode na pridelkih naj bi bilo zaradi slonov ubitih deset ljudi. Britanski odvetnik je ukrepal, da bi pridobil odškodnino za prizadete ljudi v 167 vaseh, ki obkrožajo park.[2]

Črni nosorogi, levi in ​​afriški hijenski psi so popolnoma izumrli.

Kljub temu park še vedno ponuja obsežne površine nedotaknjene divjine in zlasti v sušnem obdobju je mogoče ob jezovih opazovati divje živali. Še posebej od avgusta do decembra, ko reke v parku presahnejo, je mogoče tik ob jezu videti številne divje živali, zlasti slone.

Od leta 2005 zavarovano območje velja za enoto za ohranjanje levov.[3]

Turizem

[uredi | uredi kodo]

V 1980-ih je narodni park Kasungu obiskalo približno 4000 obiskovalcev na leto. Ponuja približno 120 kilometrov razglednih poti za divje živali in v bližini uprave vzletišče za manjša letala. Turizem v parku se upravlja iz osrednje locirane Lifupa Lodge. Od leta 2005 je pod novim vodstvom in je bil od takrat temeljito prenovljen. V celoti je pokrit s travo in ponuja prenočišča, bar in restavracijo. Prenočitve nudimo v udobnih 2- in 3-posteljnih kočah ter v rustikalnih kočah in safari šotorih. Slednji so v ločenem kampu, ki ponuja tudi prostoren salon, kuhinjo in sanitarije. V Lifupa Lodge lahko safari rezervirate peš ali z avtomobilom. Kot posebna zanimivost je možen nakup dnevnih dovolilnic za ribolov v jezu Lifupa (Lifupa Dam).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Narodni park Kasungu ponuja nekaj zgodovinskih znamenitosti. O stoletni poselitvi območja pričajo skalne poslikave v Solonjskem hribovju in ostanki talilnih peči za železo na severu.

Leta 1922 je bilo območje razglašeno za gozdni rezervat kot ukrep proti muhi cece. Leta 1930 je dobil status lovskega rezervata, leta 1970 pa je bil razglašen za narodni park. Varovalni pas s približno 160 km² na jugovzhodni meji parka je bil ustanovljen leta 1977 in opremljen z 8 kilometrov dolgo električno ograjo na sončno energijo. Kljub temu vedno prihaja do konfliktov med živalmi, ki se selijo iz narodnega parka in malimi kmeti, ki v bližini gojijo tobak.

Leta 2004 sta Malavi in ​​sosednja Zambija podpisali pogodbo o vzpostavitvi čezmejnega zavarovanega območja. Uradna implementacija je sledila leta 2015. Skupaj z narodnim parkom Lukusuzi v Zambiji in koridorjem brez zaščitenega statusa vmes narodni park Kasungu zdaj tvori čezmejno zavarovano območje v okviru parkov miru. Skupne ukrepe proti divjemu lovu izvajajo s finančno podporo GIZ in Ustanove Parki miru.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Kasungu National Park, The Africa Guide, Retrieved on June 29, 2008
  2. ↑ Greenfield, Patrick (26. marec 2025). »Charity faces legal action after relocated elephants in Malawi allegedly kill 10 people«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 27. marca 2025.
  3. ↑ IUCN Cat Specialist Group (2006). Conservation Strategy for the Lion Panthera leo in Eastern and Southern Africa. IUCN, Pretoria, South Africa.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Wally und Horst Hagen: Die afrikanischen Nationalparks als Lebensräume der Elefanten. In: Vitus B. Dröscher (Hrsg.): Rettet die Elefanten Afrikas. 1. Auflage. Goldmann Verlag, München 1992, ISBN 3-442-12322-4, S. 257.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]