Pojdi na vsebino

Narodni park Kampinos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Kampinos
Kampinoski Park Narodowy
IUCN kategorija II (narodni park)
Močvirja v gozdu Kampinos
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Kampinos
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Kampinos
LokacijaMazovijsko vojvodstvo, Poljska
Koordinati52°19′N 20°35′E / 52.317°N 20.583°E / 52.317; 20.583
Površina385.44 km2
Ustanovitev1959
UpravaMinistry of the Environment
Spletna stranhttps://kampn.gov.pl/

Narodni park Kampinos (poljsko Kampinoski Park Narodowy) je narodni park v vzhodno-osrednji Poljski, v Mazovijskem vojvodstvu, na severozahodnem obrobju Varšave. Je drugi največji narodni park na Poljskem po površini in edini narodni park v Mazovijskem vojvodstvu.[1] Ima partnerski sporazum o parku z narodnim parkom Indiana Dunes v Indiani v Združenih državah Amerike.[2]

Zamisel o ustanovitvi parka na tem območju se je prvič pojavila v 1920-ih. V 1930-ih so bili odprti prvi gozdni rezervati: Granica, Sieraków in Zamczysko. Danes so ti rezervati veliko večji in so strogo zavarovani.

Park je bil ustanovljen leta 1959 in pokriva skupno površino 407 kvadratnih kilometrov. Zajema starodavni gozd Kampinos (Puszcza Kampinoska). Januarja 2000 je bilo območje dodano na seznam Unescovih biosfernih rezervatov.[3] Park je zdaj nekoliko manjši kot ob ustanovitvi in ​​trenutno pokriva 385,44 kvadratnih kilometrov, od tega je 46,38 kvadratnih kilometrov strogo zavarovanih. Varnostno območje okoli parka pokriva 377,56 kvadratnih kilometrov.[4] Gozdovi predstavljajo približno 73 % površine parka, najpogostejše drevo pa je bor. Pokrajina parka vključuje tudi mešanico peščenih sipin in močvirij z borovci, ki rastejo na pesku, in travniki na močvirjih.[5] Na emblemu narodnega parka Kampinoski je los, saj je to ena od treh lokacij z največjimi populacijami losov na Poljskem, skupaj z narodnim parkom Biebrza in Polesian narodnim parkom.[6]

Narodni park Kampinoski leži na največjem rečnem stičišču na Poljskem, kjer se srečata dolini Visle (in njenega pritoka Bzura) in Narew (in njenih pritokov Bug in Wkra). Najdaljša reka v parku, dolga 35 km, je kanal Łasica, pritok Bzure.[7]

V parku živi približno 1400 vrst vaskularnih rastlin, vključno s 74 drevesnimi vrstami in približno 150 vrst briofitov. Skupaj z bližnjo dolino Visle je park pomemben ekosistem tudi za številne živali. Ocenjuje se, da v njem živi približno 16.500 različnih vrst živali, čeprav so biologi doslej dokumentirali le približno 4200, kar kaže na to, da je bila biotska raznovrstnost parka zelo premalo raziskana.[8] Približno 4000 dokumentiranih vrst je nevretenčarjev, čeprav so odkrili tudi več kot 200 vrst ptic.[9] V sodobnem času so bile v park ponovno vnesene tri vrste sesalcev: los leta 1951, bober leta 1980 in ris leta 1992.

Park ima približno 360 kilometrov pohodniških poti in 200 kilometrov kolesarskih poti. Obstaja tudi 10 učnih poti, ki predstavljajo nekaj posebej privlačnih območij.<ref>»Szlaki turystyczne«. www.kampinoski-pn.gov.pl. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.</ref Nekatera območja so odprta tudi za jahanje in tek na smučeh. <gallery mode="packed" heights="130px"> Poland Kampinos Alces alces 1.jpg|Los Poland Kampinos Grus grus 1.jpg|Žerjavi Marsh frog (Pelophylax ridibundus).jpg|Debeloglavka Small heath (Coenonympha pamphilus) P.jpg|mali okarček Green forester (Adscita statices) dorsal.jpg|Adscita statices </gallery>

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V narodnem parku se je zgodilo tudi več pomembnih dogodkov v poljski zgodovini. Med januarsko vstajo leta 1863 se je tukaj zgodilo več bitk med uporniki in četami carske delitvene oblasti. Puszcza Kampinoska je bila tudi prizorišče bitke pri Kampinosu med nemško invazijo na Poljsko ter bojev in množičnih streljanj med poznejšo nemško okupacijo Poljske od leta 1939 do 1945. Pokopališče v Palmiryju, kjer je bilo pokopanih več kot 2000 Poljakov, ki so jih nemški okupatorji na skrivaj umorili med letoma 1939 in 1943, stoji kot spomenik zločinom nacistov.

V Żelazowi Woli, na robu narodnega parka, je rojstni kraj skladatelja in klavirskega virtuoza Frédérica Chopina, ki danes služi kot muzej.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Główny Urząd Statystyczny / Edukacja statystyczna / Polskie parki narodowe w obiektywie statystyki publicznej«. stat.gov.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. decembra 2022. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  2. ↑ »KAMPINOS NATIONAL PARK AND INDIANA DUNES NATIONAL LAKESHORE SISTER PARKS - Indiana Dunes National Park (U.S. National Park Service)«. National Park Service (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. avgusta 2022. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  3. ↑ »Puszcza Kampinoska Biosphere Reserve, Poland«. UNESCO (v angleščini). 5. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  4. ↑ »Informacje ogólne«. Kampinoski Park Narodowy. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  5. ↑ »Flora«. www.kampinoski-pn.gov.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  6. ↑ »Ruszyła akcja edukacyjna Kampinoskiego Parku Narodowego "I LOVE ŁOŚ"«. www.kampinoski-pn.gov.pl. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
  7. ↑ »Wody«. Kampinoski Park Narodowy | Kampinos National Park (v poljščini). Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2023. Pridobljeno 25. novembra 2023.
  8. ↑ »Przyroda«. www.kampinoski-pn.gov.pl. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.
  9. ↑ »Fauna«. www.kampinoski-pn.gov.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2023. Pridobljeno 16. aprila 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_Kampinos&oldid=6497538«