Pojdi na vsebino

Narodni park Hwange

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Hwange
IUCN kategorija II (narodni park)
afriški savanski sloni pri vodni kotanji v parku
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Hwange
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Hwange
Lega parka v Zimbabveju
LokacijaMatabeleland North, Zimbabve
Bližnje mestoHwange
Koordinati18°44′06″S 26°57′18″E / 18.735°S 26.955°E / -18.735; 26.955
Površina14.651 km2
Ustanovitev1928 kot lovski rezervat[1] (1961 as a National Park)[2]
UpravaZimbabwe Parks and Wildlife Management Authority

Narodni park Hwange (prej Wankie Game Reserve) je največji naravni rezervat v Zimbabveju. Obsega približno 14.600 kvadratnih kilometrov. Leži na severozahodu države, tik ob glavni cesti med Bulawayom in Viktorijinimi slapovi. Najbližje mesto je Dete.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Narodni park Hwange je bil ustanovljen leta 1928. Razmišlja se o vključitvi v čezmejno območje varstva Kavango-Zambezi, ki obsega pet držav.[3]

Incidenti krivolova

[uredi | uredi kodo]

Leta 2011 so krivolovci ubili devet slonov, pet levov in dva bivola.

Oktobra 2013 so odkrili, da so krivolovci po zastrupitvi njihove napajalne luknje s cianidom ubili veliko število afriških slonov. Naravovarstveniki trdijo, da je to največji nezakonit uboj živali v južni Afriki v 25 letih.[4][5][6] Izvedeni sta bili dve zračni raziskavi za določitev obsega smrti, v prvi raziskavi pa so identificirali 19 trupel, v drugi pa nadaljnjih 84 trupel.[7][8] Trije krivolovci so bili ujeti, aretirani, sojeni, obsojeni in kaznovani. Za vsa kazniva dejanja krivolova kraljeve divjadi in slonov je zdaj predpisana 9-letna zaporna kazen, tarča pa je tudi dobavna veriga.

Lovski incidenti med Cecilom in Xando

[uredi | uredi kodo]

Približno 1. julija 2015 je bil ubit Cecil, lev, ki je 13 let živel v narodnem parku Hwange.[9] To dejanje je sprožilo široko poročanje na družbenih omrežjih in peticijo, v kateri so pozivali zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, naj prepove dovoljenja za lov na veliko divjad.[10] Walter Palmer, priznani morilec Cecila, je imel dovoljenje in ni bil obtožen nobenega kaznivega dejanja, saj so bili vsi njegovi dokumenti urejeni. Oblasti v Zimbabveju so sporočile, da lahko prosto obišče državo. Sprva so bile obtožbe vložene proti Theu Bronkhorstu, Palmerjevemu vodniku, ker »ni preprečil nezakonitega lova«, vendar so bile kasneje ovržene.

Dve leti po Cecilovem umoru je njegov sin Xanda doživel podobno usodo. Za razliko od očetovega umora Xandov umor ni bil označen za nezakonitega, čeprav je izzval ogorčenje.[11][12]

Biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]

Rastlinstvo

[uredi | uredi kodo]
Divjad v kotanji v vlei ali sezonskem mokrišču

Park je blizu roba puščave Kalahari, regije z malo vode in zelo redko, kserofilno vegetacijo. V gozdni pokrajini Kalaharija prevladujejo zambezijski tik (Baikiaea plurijuga), stročnica Baphia in kalaharska Bauhinia.[13] Sezonska mokrišča na tem območju tvorijo travišča.

Na severu in severozahodu parka prevladuje gozd mopane.

Čeprav se trdi, da populacije slonov povzročajo spremembe v strukturi vegetacije,[14][15] nekatere nedavne študije kažejo, da to ne drži, kljub velikemu povečanju populacije slonov, zabeleženemu v poznih 1980-ih.[16]

Živalstvo

[uredi | uredi kodo]
Lev počiva v bližini termitnjaka

V parku živi več kot 100 vrst sesalcev in 400 vrst ptic, vključno z 19 velikimi rastlinojedci in osmimi velikimi mesojedci. Vse posebej zaščitene živali Zimbabveja najdemo v Hwangeju in je edino zavarovano območje, kjer se skokonoga gazela in rjava hijena (Parahyaena brunnea) pojavljata v majhnem številu.

Pašne rastlinojede živali so pogostejše na območju divjine Main Camp in koncesijskem območju Linkvaša, mešane živali pa so pogostejše na območjih divjine Robins in Sinamatella, ki sta bolj gozdnata.[17] Razširjenost niha sezonsko, pri čemer se velike rastlinojede živali koncentrirajo na območjih, kjer se v sušnem obdobju vzdržuje intenzivno črpanje vode.

Populacija afriških hijenskih psov, ki jih najdemo v Hwangeju, naj bi bila ena večjih preživelih skupin v Afriki danes, skupaj s populacijo Krugerjevega narodnega parka in rezervata Selous.[18]

Drugi večji plenilci so lev, katerega razširjenost in lov v Hwangeju sta močno povezana s soteskami in napajalnimi kotanjami. Od leta 2005 zavarovano območje skupaj z Okavangovo delto velja za enoto za ohranjanje levov.[19]

Na zavarovanem območju so prisotni tudi afriški leopard, lisasta hijena in gepard.

Slon v kotanji Longone

Sloni so bili v Hwangeju izjemno uspešni, populacija pa se je povečala daleč nad raven, ki jo takšno območje naravno podpira. Ta populacija slonov je močno obremenila vire parka. Veliko se je razpravljalo o tem, kako se s tem spopasti, saj so oblasti parkov izvajale pokol, da bi zmanjšale populacije, zlasti med letoma 1967 in 1986. Populacija slonov se je v petih letih po koncu pokola leta 1986 podvojila.[20]

Znanstvene službe narodnih parkov usklajujejo dva večja projekta ohranjanja in raziskovanja v parku:

  • Nacionalni projekt leopardov, ki meri število leopardov, da bi pridobil osnovne podatke za kasnejšo primerjalno analizo s stanjem leopardov na potrošniških (lovnih) območjih in skupnih zemljiščih, ki mejijo na narodni park. To se izvaja v Hwangeju v sodelovanju z Oddelkom za ohranjanje in raziskovanje prostoživečih živali Univerze v Oxfordu in Dete Animal Rescue Trust, registriranim skladom za ohranjanje prostoživečih živali.
  • Projekt Painted Dog: Cilj projekta je zaščititi in povečati razširjenost in število afriških hijenskih psov tako v Zimbabveju kot drugod v Afriki, deluje pa prek organizacije Painted Dog Conservation v Deteju.[21]

Ptice

[uredi | uredi kodo]
Južni kljunorog (Bucorvus leadbeateri)

Ta pregled je le en pokazatelj raznolikosti ptic v parku in ni popoln seznam.

Geografija in geologija

[uredi | uredi kodo]

Večji del parka leži na peščenih tleh Kalaharija.[23] Na severozahodu se od juga Bumbusija do meje z Bocvano raztezajo bazaltni tokovi lave formacije Batoka. V severno-osrednjem območju, od Sinamatelle proti vzhodu, so graniti in gnajsi intruzija Kamativi-Dete,[24] manjše intruzije teh kamnin pa najdemo znotraj bazaltov na severozahodu.

Severni in severozahodni del parka odmakata reki Deka in Lukosi ter njuni pritoki, skrajni jug parka pa odmaka reka Gvabadzabuja, pritok reke Nata. V preostalem delu parka ni rek, čeprav so na glavnem območju tabora in Linkvaša fosilni drenažni kanali, ki tvorijo sezonska mokrišča. Na teh območjih brez rek so nastale travnate kotline in soteske. Nekatere od teh kotlin, kot so številne kotline na območju Šumba, se polnijo z deževnico, druge, kot so Ngvešla, Šakvanki in Nehimba, pa napajajo naravni izcedki podtalnice.[25][26] Številne kotline dodatno oskrbujejo z vodo, ki jo iz podzemlja črpajo uprave parka.

Arheološka, ​​zgodovinska in kulturna najdišča

[uredi | uredi kodo]

Ljudje živijo v regiji že desettisoče let, kar dokazujejo številna arheološka najdišča, od zgodnje kamene dobe do zgodovinskega obdobja. Nabiralci iz kamene dobe so v regiji lovili in nabirali, zato so za seboj pustili številna najdišča s kamnitim orodjem po vsem današnjem parku. Na peščenjakove skalne stene so vgravirali odtise živalskih kopit, na severozahodu parka pa so našli tudi nekaj majhnih skalnih poslikav.[27] Ljudje iz železne dobe so v parku zgradili velika in majhna najdišča s kamnitimi zidovi, kot sta Mtoa in narodni spomenik Bumbusi.[28] Informacije o ljudeh, ki so nekoč živeli v današnjem parku, so na voljo na spletu.[29][30]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Karta narodnega parka Hwange

Glavno območje taborov

[uredi | uredi kodo]
  • Tabor Umtshibi, sedež vzdrževalne enote parka
  • Ruševine in kotanja Mtoa
  • Dopi vlei, fosilna reka s kotanjo Dopi
  • Kennedy vlei, fosilna reka, znana tudi kot Massumamalisa, z rekama Kennedy 1, Kennedy 2 (poimenovana po siru Johnu Noblu Kennedyju, guvernerju Južne Rodezije) in Massumamalisa (Somalisa)
  • Manga vlei, fosilna reka, znana tudi kot Amanga, z rekama Manga
  • Nyamandhlovu Pan (ime se nanaša na slonovo meso) in ploščad za opazovanje divjadi, eno najbolj priljubljenih mest za opazovanje divjadi
  • Guvalala Pan in ploščad za opazovanje divjadi, ki so jo obnovili skavti iz Kenta v Združenem kraljestvu v 1990-ta[31]
  • Dom Pan, kjer pogosto vidimo leve
  • Chivasa Pan
  • Longone Pans, poimenovan po glavnem kuharju v času prvega upravnika
  • Ngweshla Pan, napajališče, ki ga divjad pogosto obiskuje že pred razglasitvijo parka
  • Shapi Pan, še eno napajališče, ki ga divjad pogosto obiskuje že pred razglasitvijo parka in nekdanji sedež enote za vzdrževanje parka
  • Sibaya Pan

Območje Sinamatelle

[uredi | uredi kodo]
  • Izviri Chawato, mineralni izvir severozahodno od Sinamatelle na cesti Bumbusi[32]
  • Izvir Dabashuro (Dobashura), mineralni izvir zahodno od Sinamatelle
  • Slani izviri
  • Vroči izviri Tshakabika, termalni izvir vzhodno od Sinamatelle
  • Reka Lukosi
  • Jez Mandavu in prostor za piknik
  • Jez Masuma s slamnato streho s pogledom na jez, pa tudi prostorom za kampiranje in prostorom za piknik[33]
  • Jez New Inyantue
  • Jez Tshompani
  • Dandari (Dandaro) Vlei, ravnice in Pan
  • Kapula Vlei
  • Tiriga (Triga) Vlei, fosilna reka
  • Shuma Pans, vrsta napajal, ki jih je divjad močno obiskovala že pred razglasitvijo parka, s skrivališčem in prostorom za piknik
  • Nehimba Pan
  • Tshompani Pan

Koncesijsko območje Linkwasha

[uredi | uredi kodo]
  • Inkwazi Vlei, fosilna reka
  • Makololo soteske in ravnice
  • Soteska Somavundhla

Divjina Dzivanini

[uredi | uredi kodo]
  • Liputi (Libuti) tabor in vodnjak. Ime pomeni zbirališče
  • Vrata Kordoziba
  • Reka Nata
  • Reka Gwabazabuya (Gwabadzabuya)
  • Jez Limpandi
  • Dzivanini (Sibanini) soteska in blatne ravnice

Divjina Shakwanki

[uredi | uredi kodo]
  • Shakwanki Pan; ime pomeni uho in se nanaša na njegovo obliko
  • Tamasanka Pan, na Lovski cesti od Tatija v Bocvani do Mpandamatenga
  • Xixi Amabandi Pan

Divjina Tsamhole

[uredi | uredi kodo]
  • Tsamhole (Tsamahole) Pan in ognjeni stolp na robu obsežnih blatnih ravnic. Ime se nanaša na napajališče v lasti dveh ljudi
  • Bumbumutsa Pan; ime pomeni čmrlj
  • Reedbuck vlei, ob izviru reke Deka

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ G. Child; B. Reese (1977). Wankie National Park. National Parks and Wildlife Management of Rhodesia.
  2. ↑ National Parks and Nature Reserves of Zimbabwe, World Institute for Conservation and Environment Arhivirano 16 April 2012 na Wayback Machine..
  3. ↑ »Hwange National Park«. Venture To Zimbabwe (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2022.
  4. ↑ »Zimbabwe elephants poisoned by poachers in Hwange«. BBC News. 6. september 2013. Pridobljeno 25. septembra 2013.
  5. ↑ Death by cyanide: poachers kill 40 elephants in Zimbabwe as China drives ivory demand
  6. ↑ »Poachers kill 300 Zimbabwe elephants with cyanide«. Telegraph.co.uk. Pridobljeno 27. novembra 2013.
  7. ↑ Colin Gillies (november 2013). 2nd Report Hwange Elephant Poisoning (poročilo). Matabeleland Branch, Wildlife and Environment Zimbabwe.{{navedi report}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Zimbabwe elephants poisoned by poachers in Hwange
  9. ↑ »Zimbabwe hunter loses bid to have Cecil case dropped«. Yahoo! News. 20. oktober 2015.
  10. ↑ »How the internet descended on the man who killed Cecil the lion - BBC News«. BBC Online. Pridobljeno 30. julija 2015.
  11. ↑ »Xanda, son of Cecil the lion, killed by hunter in Zimbabwe«. BBC News. 20. julij 2017. Pridobljeno 20. julija 2017.
  12. ↑ Bever, L.; Brulliard, K. (20. julij 2017). »Cecil the lion's son has 'met the same fate' — killed in a trophy hunt in Zimbabwe, reports say«. Washington Post. Pridobljeno 20. julija 2017.
  13. ↑ M.A. Hyde; B.T. Wursten; P. Ballings (2010). »Flora of Zimbabwe: Outing no. 6: Visit to Hwange National Park and Bulawayo«. Pridobljeno 27. januarja 2012.
  14. ↑ Holdo, R.M. (2007). »Elephants, Fire, and Frost Can Determine Community Structure and Composition in Kalahari Woodlands« (PDF). Ecological Applications. 17 (2): 558–68. doi:10.1890/05-1990. PMID 17489259. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. junija 2010.
  15. ↑ Cumming, D.H.M., Fenton, M.B., Rautenbach, I.L., Taylor, R.D., Cumming, G.S., Cumming, M.S., Dunlop, J.M., Ford, G.S., Hovorka, M.D., Johnston, D.S., Kalcounis, M.C., Mahlanga, Z., and C.V. Portfors (1997). »Elephants, woodlands and biodiversity in southern Africa«. South African Journal of Science. 93: 231–236. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2016.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  16. ↑ Valeix, Marion; Fritz, Hervé; Dubois, Ségolène; Kanengoni, Kwanele; Alleaume, Samuel; Saïd, Sonia (2007). »Vegetation structure and ungulate abundance over a period of increasing elephant abundance in Hwange National Park, Zimbabwe«. Journal of Tropical Ecology. 23: 87. doi:10.1017/S0266467406003609. S2CID 55750086.
  17. ↑ Chamaillé-Jammes, Simon; Valeix, Marion; Bourgarel, Mathieu; Murindagomo, Felix; Fritz, Hervé (2009). »Seasonal density estimates of common large herbivores in Hwange National Park, Zimbabwe« (PDF). African Journal of Ecology. 47 (4): 804–808. doi:10.1111/j.1365-2028.2009.01077.x. hdl:11427/28050. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. marca 2022.
  18. ↑ Woodroffe, Rosie; Ginsberg, Joshua R. (1999). »Conserving the African wild dog Lycaon pictus. I. Diagnosing and treating causes of decline«. Oryx. 33 (2): 132. doi:10.1046/j.1365-3008.1999.00052.x.
  19. ↑ IUCN Cat Specialist Group (2006). Conservation Strategy for the Lion Panthera leo in Eastern and Southern Africa. IUCN, Pretoria, South Africa.
  20. ↑ Chamaillé-Jammes, Simon; Fritz, Hervé; Holdo, Ricardo M. (2007). »Spatial relationship between elephant and sodium concentration of water disappears as density increases in Hwange National Park, Zimbabwe« (PDF). Journal of Tropical Ecology. 23 (6): 725–728. doi:10.1017/S0266467407004531. S2CID 85577974. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. junija 2010.
  21. ↑ »Painted Dog Conservation Organisation: – End of Year Report 2011« (PDF). Zimbabwe Parks and Wildlife Management Authority. Pridobljeno 10. junija 2013.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  22. 1 2 3 »Hwange National Park in Zimbabwe, October 2017«. Independent Travellers. independent-travellers.com. Pridobljeno 11. aprila 2018.
  23. ↑ J.C.Ferguson (1938). Geological reconnaissance in the Wankie Game Reserve (poročilo). Zimbabwe Geological Survey Technical Files.
  24. ↑ N.H. Lockett (1979). »The Geology of the Country Around Dett«. Rhodesia Geological Survey Bulletin. 85.
  25. ↑ Loveridge, A. J.; Hunt, J.E.; Murindagomo, F. (2006). »Influence of drought on predation of elephant (Loxodonta africana) calves by lions (Panthera leo) in an African wooded savannah«. Journal of Zoology. 270 (3): 523–530. doi:10.1111/j.1469-7998.2006.00181.x.
  26. ↑ Dudley, J. P.; Craig, G. C.; Gibson, D. ST. C.; Haynes, G.; Klimowicz, J. (2003). »Drought mortality of bush elephants in Hwange National Park, Zimbabwe«. African Journal of Ecology. 39 (2): 187–194. doi:10.1046/j.0141-6707.2000.00297.x.
  27. ↑ »Mtoa Ruins, Hwange National Park«. researchgate.net. Pridobljeno 8. julija 2021.
  28. ↑ »Mtoa Ruins, Hwange National Park«. researchgate.net. Pridobljeno 8. julija 2021.
  29. ↑ »Sediments, soils, and the expansion of farmers in a forager's world«. researchgate.net. Pridobljeno 9. julija 2021.
  30. ↑ »[Book Excerpt) The People«. researchgate.net. Pridobljeno 9. julija 2021.
  31. ↑ »Zimbex expedition«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2012. Pridobljeno 24. februarja 2012.
  32. ↑ Maufe, H.B. (1933). »A preliminary report on the mineral springs of Southern Rhodesia«. Southern Rhodesia Geological Survey Bulletin. 23.
  33. ↑ Mitchell, M. »Walkabout in Hwange«. African Expedition. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2010. Pridobljeno 10. maja 2013.[mrtva povezava]

Druga Literatura

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_Hwange&oldid=6454057«