Narodni muzej Tadžikistana
![]() | |
| Ustanovitev | 1934 |
|---|---|
| Lokacija | Dušanbe |
| Koordinate | 38°33′48″N 68°47′57″E / 38.5634°N 68.7991°E |
Narodni muzej Tadžikistana (tadžiško Осорхонаи миллии Тоҷикистон, latinizirano: Osorkhonai Millii Tojikiston; rusko Национальный музей Таджикистана) je muzej v Dušanbeju, glavnem mestu Tadžikistana.
Stavba
[uredi | uredi kodo]Za Narodni muzej v Dušanbeju je bila zgrajena nova, sodobna stavba, v katero se je muzej preselil leta 2013. Vključuje 22 razstavnih dvoran s skupno površino približno 15.000 kvadratnih metrov. Stavba stoji v neposredni bližini reke Varsob. Na tem območju so spomenik neodvisnosti Tadžikistana, Nacionalna knjižnica Tadžikistana in več parkov, tudi Rudakijev park, poimenovanim po pesniku Rudakiju.[1][2]
Muzej
[uredi | uredi kodo]Cilj muzeja je obiskovalcem ponuditi več znanja o zgodovini in kulturi mlade srednjeazijske države, ki se je šele leta 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze. Razstavljeni eksponati v arheološkem delu izvirajo iz najrazličnejših obdobij, začenši od časa pred islamsko ekspanzijo v Srednjo Azijo, ko je bilo zaratustrstvo prevladujoča religija v Srednji Aziji. Najbolj znani deli razstave so stenske poslikave iz Starega Pandžakenta, ki mu zaradi veličastnih stenskih poslikav pravijo tudi tadžikistanski Pompeji,[3] številne najdbe iz grško-baktrijske naselbine Tačt-i Sangin, lesena islamska molitvena niša (mihrab) iz 10. stoletja in replika budističnega samostanskega kompleksa Adžina-Tepa, ki je v južnem Tadžikistanu. Drugi del eksponatov je zbirka daril drugih voditeljev držav tadžikistanskemu predsedniku Emomaliju Rahmonu.[4]
Muzej ima skupno površino 24.000 m2, od tega več kot 15.000 m2 razstavnih dvoran. Sestavljajo ga štirje razstavni oddelki:[5]
- Oddelek za prirodoslovje,
- Oddelek za staro in srednjeveško zgodovino,
- Oddelek za novo in sodobno zgodovino ter
- Oddelek za likovno in uporabno umetnost.
Zadržana umetniška dela
[uredi | uredi kodo]Narodni muzej je bil deležen kritik, ker javnosti ne predstavlja slik znanih umetnikov, ki so v lasti muzeja. Prizadeta so zlasti dela ruskih umetnikov, vključno z Ivanom Konstantinovičem Aivazovskim in Viktorjem Mihajlovičem Vasnecovim, pa tudi dela slavnih zahodnih umetnikov, kot sta Rafael in Giovanni Bellini. Po ponovni razpravi o teh delih leta 2011 je muzej obljubil, da bo slike razstavil po vselitvi v novo stavbo, vendar se to ni zgodilo.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bakhriddin. »National museum of Tajikistan« (v britanski angleščini). Arhivirano 2023-04-16 na Wayback Machine.
- ↑ »Tajikistan reopens national museum« (v angleščini).
- ↑ »Tadschikistan: Sagenhaftes Pompeji Zentralasiens«. Spiegel Online (v nemščini). 20. marec 2006.
- ↑ »National Museum« (v angleščini).
- ↑ »ABOUT MUSEUM«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2018.
- ↑ Russian painting in Tajik National museum in Dushanbe, Tajikistan News ASIA-Plus. (news.tj [abgerufen am 17. November 2018]).
