Narodni antropološki muzej, Mehika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni antropološki muzej
Vhod v muzej z napisom: MUSEO NACIONAL DE ANTROPOLOGÍA
Zemljevid
Ustanovitev1964
LokacijaCiudad de México, Mehika
Koordinate19°25′34″N 99°11′10″W / 19.42611°N 99.18611°W / 19.42611; -99.18611
TipArheološki muzej
Velikost zbirke600.000 [1]
Obiskovalci2.336.115 (2017)[2]
Dostoppostaja metroja Auditorio (linija 7)
Spletna stranwww.mna.inah.gob.mx

Narodni antropološki muzej (špansko Museo Nacional de Antropología, MNA) je narodni muzej Mehike. Je največji in najbolj obiskan muzej v Mehiki. Stoji na območju med Paseo de la Reforma in ulico Mahatma Gandhi v parku Chapultepec v Ciudad de México[3]. Muzej vsebuje pomembne arheološke in antropološke artefakte iz mehiške predkolumbovske dediščine, na primer Azteški sončni kamen (ali kamen azteškega koledarja) in azteški kip Xochipili.

Muzej (skupaj s številnimi drugimi mehiškimi narodnimi in regionalnimi muzeji) upravlja Instituto Nacional de Antropología e Historia (Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino) ali INAH. To je bil eden izmed številnih muzejev, ki jih je leta 1964 odprl mehiški predsednik Adolfo López Mateos.[4]

Ocene muzeja so različne, eden jih obravnava kot »nacionalni zaklad in simbol identitete. Muzej je sinteza ideološkega, znanstvenega in političnega podviga«.[5] Octavio Paz je kritiziral, da je muzej naredil Mexice (Azteke) v osrednji dvorani, ki pravi, da »vzvišenost in poveličevanje Mexico-Tenochtitlana spreminja Antropološki muzej v tempelj«.[6]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Glavno dvorišče Umbrella

Monumentalna stavba, ki so jo leta 1964 oblikovali Pedro Ramírez Vázquez, Jorge Campuzano in Rafael Mijares Alcérreca, vsebuje razstavne dvorane, ki obdajajo dvorišče z ogromnim ribnikom in velikim kvadratnim betonskim dežnikom, podprtim z enim samim vitkim stebrom (znan kot el paraguas v španščini). Dvorane obkrožajo vrtovi, od katerih so številni na prostem. Muzej ima 23 sob za razstave in zajema površino 79.700 kvadratnih metrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pogled od zgoraj na kamen Tizoc. Kamen je trenutno v Narodnem muzeju antropologije.[7]

Konec 18. stoletja so bili po naročilu podkralja Bucarelija predmeti, ki so bili del zbirke Lorenza Boturinija - vključno s skulpturama Coatlicueja in sončnega kamna - postavljeni na mehiško Kraljevo in papeško univerzo, jedro zbirke, ki bo postala Narodni muzej antropologije.

25. avgusta 1790 je botanik José Longinos Martínez ustanovil Kabinet zanimivosti Mehike (Gabinete de Historia Natural de México). V 19. stoletju so muzej obiskali mednarodno priznani učenjaki, kot je Alexander von Humboldt. Leta 1825 je prvi mehiški predsednik Guadalupe Victoria, ki mu je svetoval zgodovinar Lucas Alamán, ustanovil Narodni mehiški muzej kot avtonomno ustanovo. Leta 1865 je cesar Maksimilijan I. Mehiški preselil muzej v Calle de Moneda 13, na nekdanjo lokacijo Casa de Moneda.

Leta 1906 je Justo Sierra zaradi rasti muzejskih zbirk razdelil zalogo Narodnega muzeja. Naravoslovne zbirke so bile preseljene v stavbo Chopo, ki je bila zgrajena posebej za zaščito stalnih razstav. Muzej se je preimenoval v Narodni muzej za arheologijo, zgodovino in etnografijo, ponovno pa so ga odprli 9. septembra 1910 v prisotnosti predsednika Porfiria Díaza. Do leta 1924 se je zaloga muzeja povečala na 52.000 predmetov in jo je obiskalo več kot 250.000 obiskovalcev.

"La Malinche" huipil' izdelan je iz bombaža s perjem, voska in zlatih niti. V oblikovanju prevladuje podoba dvoglavega orla, ki prikazuje avtohtoni in španski vpliv. Je del zbirke Museo Nacional de Antropología.[8]

Decembra 1940 so muzej ponovno razdelili, njegove zgodovinske zbirke so preselili na grad Chapultepec, kjer so ustanovili Museo Nacional de Historia (Narodni zgodovinski muzej), s poudarkom na vicekraljevini Nova Španija in njenem napredku v smeri sodobne Mehike. Preostala zbirka se je preimenovala v Narodni muzej antropologije, s poudarkom na predkolumbovski Mehiki in sodobni mehiški etnografiji.

Gradnja sodobne muzejske stavbe se je začela februarja 1963 v parku Chapultepec. Projekt je koordiniral arhitekt Pedro Ramírez Vázquez, sodelovala sta Rafael Mijares Alcérreca in Jorge Campuzano. Gradnja stavbe je trajala 19 mesecev, slovesno jo je odprl 17. septembra 1964 predsednik Adolfo López Mateos, ki je izjavil:

Mehiško ljudstvo dviga ta spomenik v čast čudovitih kultur, ki so v predkolumbovskem obdobju cvetele v regijah, ki so danes ozemlje republike. Današnja Mehika se pred pričevanji teh kultur pokloni avtohtonim prebivalcem Mehike, na njihovem zgledu prepoznamo značilnosti naše narodne izvirnosti.

Film Museo pripoveduje zgodbo o znamenitem ropu v Narodnemu muzeju antropologije 25. decembra 1985 v Ciudad de México.

Razstave[uredi | uredi kodo]

Za razstavo je na voljo originalni Azteški sončni kamen

Muzejske zbirke vključujejo Sončni kamen, velikanske kamnite glave Olmeške civilizacije, ki so jih našli v džunglah Tabasca in Veracruza, zaklade, pridobljene od civilizacije Majev, v Svetem cenotu pri Chichen Itzi, repliko pokrova sarkofaga iz Pacalove grobnice v Palenqueju in etnološki prikazi sodobnega mehiškega življenja na podeželju. Ima tudi model lokacije in postavitve nekdanje prestolnice Aztekov Tenochtitlana, katerega mesto danes zaseda osrednje območje sodobnega Ciudad de Méxica.

Stalne razstave v pritličju zajemajo vse predkolumbovske civilizacije na sedanjem ozemlju Mehike in na nekdanjem mehiškem ozemlju na današnjem jugozahodu ZDA. Razvrščeni so kot sever, zahod, Maji, Mehiški zaliv, Oaxaca, Mexico, Tolteki in Teotihuacan. Stalne razstave v prvem nadstropju prikazujejo kulturo domorodnega prebivalstva Mehike od španske kolonizacije.

V muzeju so tudi gostujoči eksponati, ki se na splošno osredotočajo na druge velike svetovne kulture. Pretekle razstave so bile osredotočene na stari Iran, Grčijo, Kitajsko, Egipt, Rusijo in Španijo.

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Reprodukcija templja pernate kače v Teotihuacanu
    Reprodukcija templja pernate kače v Teotihuacanu
  • Disk Mictlantecuhtlija
    Disk Mictlantecuhtlija
  • Kip Chalchiuhtlicue
    Kip Chalchiuhtlicue
  • Olmeca -Xicalanca - stenska slika moških ptic Cacaxtla
    Olmeca -Xicalanca - stenska slika moških ptic Cacaxtla
  • Freska in model Tenochtitlana, gleda na vzhod
    Freska in model Tenochtitlana, gleda na vzhod
  • Ocelotl-Cuauhxicalli
    Ocelotl-Cuauhxicalli
  • Teocalli svete vojne
    Teocalli svete vojne
  • Kip Xiuhcoatl
    Kip Xiuhcoatl
  • Kip azteške boginje Coatlicue
    Kip azteške boginje Coatlicue
  • Xochipili
    Xochipili
  • Lobanja prekrita s turkizom
    Lobanja prekrita s turkizom
  • Replika Codex Borbonicus
    Replika Codex Borbonicus
  • Replika pokrivala za glavo Moctezuma II.
    Replika pokrivala za glavo Moctezuma II.
  • Relief Toniná
    Relief Toniná
  • Lintel 26, Yaxchilan
    Lintel 26, Yaxchilan
  • Keramika otoka Jaina
    Keramika otoka Jaina
  • Reprodukcija mavzoleja vladarja Palenqueja, K'inich Janaab 'Pakal
    Reprodukcija mavzoleja vladarja Palenqueja, K'inich Janaab 'Pakal
  • Pogrebna maska K'inich Janaab 'Pakal
    Pogrebna maska K'inich Janaab 'Pakal
  • Friz iz Placeres
    Friz iz Placeres
  • Chaackova maska
    Chaackova maska
  • Zapoteška maska boga netopirja
    Zapoteška maska boga netopirja
  • Reprodukcija groba 105 Monte Albán
    Reprodukcija groba 105 Monte Albán
  • Misteška keramika
    Misteška keramika
  • Misteški naprsnik iz zlata in turkiza, grb iz Yanhuitlána
    Misteški naprsnik iz zlata in turkiza, grb iz Yanhuitlána
  • Olmeška kolosalna glava
    Olmeška kolosalna glava
  • Olmeška rokoborka
    Olmeška rokoborka
  • Tuxtla statuette
    Tuxtla statuette
  • Reprodukcija skulpture Mictlantecuhtlija v El Zapotalu
    Reprodukcija skulpture Mictlantecuhtlija v El Zapotalu
  • Maska iz Malinaltepeca
    Maska iz Malinaltepeca
  • Figura igralca pelote
    Figura igralca pelote
  • Cilj igre z žogo, Chichen Itza.
    Cilj igre z žogo, Chichen Itza.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Britannica. »National Museum of Anthropology«.
  2. ↑ »Estadística de Visitantes« (v španščini). INAH. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2012. Pridobljeno 25. februarja 2018.
  3. ↑ "Plan Your Visit Arhivirano 2017-02-10 na Wayback Machine.." National Museum of Anthropology. Retrieved on April 12, 2016. "The Museum is located at Av. Paseo de la Reforma y Calzada Gandhi s/n, Col. Chapultepec Polanco. Delegación Miguel Hidalgo. C.P. 11560, México, D.F."
  4. ↑ Arnaiz y Freg, Arturo. "Los Nuevos museos y las restauraciones realizados por el Presidente López Mateos." Artes De México, no. 179/180, 1974, pp. 62–67. JSTOR, www.jstor.org/stable/24317704 accessed 11 March 2019
  5. ↑ Enrique Florescano, "The creation of the Museo Nacional de Antropología and its scientific, educational, and political purposes." In Nationalism: Critical Concepts in Political Science, Vol. IV p. 1257. John Hutchinson and Anthony D. Smith, eds. London and New York: Routledge 2000.
  6. ↑ Octavio Paz, Posdata, Mexico: Siglo Veintiuno 1969, quoted in Florescano, "The creation of the Museo Nacional de Antropología", p. 1258, footnote 9.
  7. ↑ Museo Nacional de México (1. januar 1877). Anales del Museo Nacional de México. México : El Museo.
  8. ↑ Ana Mónica Rodríguez (27. april 2011). »Espectadores podrán conocer el enigma del huipil de La Malinche«. La Jornada. Mexico City. str. 4. Pridobljeno 5. maja 2012.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Aveleyra, Luis. "Plantación y metas del nuevo Museo Nacional de Antropología. Artes de México, época 1, año 12, no. 66-67: 12-18. Mexico 1965.
  • Bernal, Ignacio. El Museo Nacional de Antropología de México. Mexico: Aguilar 1967.
  • Castillo Lédon, Luis. El Museo Nacional de Arquelogía, Historia, y Etnografía. Mexico: Imprenta del Museo Nacional de Arquelogía, Historia, y Etnografía 1924.
  • Fernández, Miguel Ángel. Historia de los Museos de México. Mexico: Fomento Cultural del Banco Nacional de México 1987.
  • Florescano, Enrique. "The Creation of the Museo Nacional de Antropología of Mexico and its scientific, educational, and political purposes." In Nationalism: Critical Concepts in Political Science, edited by John Hutchinson and Anthony D. Smith. Vol. IV. pp. 1238–1259. London and New York: Routledge, 2000. Reprinted from Collecting the Pre-Columbian Past: A Symposium at Dumbarton Oaks 6th and 7th October 1990, Elizabeth Hill Boone (ed.), Washington, D.C.: Dumbarton Oaks Research Library and Collection, 1993, pp. 83–103.
  • Galindo y Villa, Jesús. "Apertura de las clases de historia y arqueología." Boletín del Museo Nacional I: 22-28, Mexico 1911.
  • Galindo y Villa, Jesús. "Museología. Los museos y su doble función educativa e instructiva." In Memorias de la Sociedad Científica Antonio Alzate 39:415-473. Mexico 1921.
  • Antonio de León y Gama Descripción histórica y cronológica de las Dos Piedras. Mexico: Instituto Nacional de Antropología 1990.
  • Matos, Eduardo. Arqueología e indigenismo. Mexico: Instituto Nacional Indigenista, 1986.
  • Matute, Alvaro. Lorenzo Boturini y el pensamiento histórico de Vico. Mexico: Universidad Nacional Autónoma de México 1976.
  • Mendoza, Gumersindo and J. Sánchez, "Catálogo de las colecciones históricas y arqueológica del Museo Nacional de México." Anales del Museo Nacional pp. 445–486. Mexico 1882.
  • Núñez y Domínguez, José, "Las clases del Museo Nacional." Boletín del Museo Nacional, segunda época: 215-218. Mexico 1932.
  • Paz, Octavio. Posdata. Mexico: Siglo Veintiuno Editories 1969.
  • Ramírez Vázquez, Pedro. "La arquitectura del Museo Nacional de Antropología". Artes de México, época 2, 12 (66-67): 19-32. Mexico: 1965.
  • Villoro, Luis. Los grandes momentos del indigenismo. Mexico: Casa Chata 1979.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodni antropološki muzej, Mehika.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_antropološki_muzej,_Mehika&oldid=5559800«