Pojdi na vsebino

Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodna univerza
Tarasa Ševčenka v Kijevu
Київський національний університет імені Тараса Шевченка
ečat univerze
Druga imena
MotoUtilitas honor et gloria (Latin)
Moto v slovenščini
Korist, čast in slava
Ustanovljena8. november 1833 (1833-11-08)
TipJavna, narodna
RektorVolodimir Bugrov[1]
Št. študentov<30.000[2]
Lega
Kijev
,
Ukrajina
Kampus
Barve
Članstvo v združenjihMinistrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine
Spletna stranknu.ua
Uradno ime: Комплекс споруд Національного університету імені Тараса Шевченка (Kompleks stavb Narodne univerze Tarasa Ševčenka)
TipHistory
evid. št.260016-Н
Zemljevid

Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu (ukrajinsko Київський національний університет імені Тараса Шевченка, latinizirano: Kyjivs'kyj nacional'nyj universytet imeni Tarasa Ševčenka; tudi Kijevska univerza, Ševčenkova univerza ali KNU) je javna univerza v Kijevu v Ukrajini.

Univerza je tretja najstarejša univerza v Ukrajini, takoj za Univerzo v Lvovu in Univerzo v Harkovu. Sestavlja jo 15 fakultet in pet inštitutov. Univerzo je leta 1834 ustanovil ruski car Nikolaj I.[3] kot Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu; od takrat je večkrat spremenila svoje ime. V obdobju Sovjetske zveze je bila Državna univerza v Kijevu ena izmed treh najboljših univerz v ZSSR, skupaj z Državno univerzo v Moskvi in Leningrajsko državno univerzo. Univerza se imenuje po Tarasu Ševčenku, ki mu je bila iz političnih razlogov prepovedana izobraževalna dejavnost, vendar je na univerzi delal kot terenski raziskovalec.

Univerza danes

[uredi | uredi kodo]

Univerza Tarasa Ševčenka nosi ime po Tarasu Ševčenku, pomembni osebnosti ukrajinske književnosti in umetnosti. Univerza izobražuje strokovnjake na različnih strokovnih področjih in izvaja raziskovalno dejavnost. V Ukrajini uživa ugled najprestižnejše univerze[4] ter predstavlja osrednje stičišče naprednega učenja in progresivnega razmišljanja.[5]

Univerza je pomembno središče izobraževanja, raziskovanja in kulture. Skupno število študentov znaša približno 30.000.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Cesarska univerza svetega Vladimirja v Kijevu

[uredi | uredi kodo]
Glavna stavba liceja v Kremenecu. Po zaprtju liceja leta 1831 so od tam na novonastalo univerzo KNU prenesli knjižničnico in zaposlili prve profesorje.

Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu je leta 1834 ustanovil Nikolaj I. Ruski (vladal 1825–1855) in jo poimenoval po Vladimirju Velikem, vladarju Kijevske Rusije iz 10. in 11. stoletja.[6] Ime so določile oblasti Ruskega imperija, kjer je imelo pravoslavno krščanstvo izjemen pomen; izbira imena je poudarjala vlogo Kijeva kot zibelke vzhodnega krščanstva v celotnem imperiju.[7]

Univerza je pridobila sredstva, prenesena z Univerze v Vilni in liceja v Kremencu (Volinska gubernija, danes Zahodna Ukrajina), ki je bil zaprt po zatrtju novembrske vstaje leta 1830.[8] Prvih 62 študentov je študij začelo leta 1834 na takrat njeni edini fakulteti, Filozofski fakulteti, ki je imela dva oddelka: Oddelek za zgodovino in filologijo ter Oddelek za fiziko in matematiko. Pozneje je bila prvotna Filozofska fakulteta razdeljena na dve ločeni enoti: Fakulteto za zgodovino in filologijo ter Fakulteto za naravoslovne vede. Število oddelkov se nato ni spreminjalo vse do dvajsetih let 20. stoletja.

Ruska razglednica iz leta 1991, ki prikazuje Univerzo svetega Vladimirja v Kijevu.

Stene glavne stavbe so pobarvane rdeče, zgornji in spodnji deli stebrov pa so pobarvani črno.

Univerza Mihajla Dragomanova (1920–1932)

[uredi | uredi kodo]

Leta 1920 so Univerzo svetega Vladimirja preimenovali v Univerzo Mihajla Dragomanova.

Univerza Tarasa Ševčenka (od 1939)

[uredi | uredi kodo]
Avtoportret Tarasa Ševčenka, 1840/1841

Leta 1939 je bila univerza preimenovana po ukrajinskem nacionalnem pesniku Tarasu Ševčenku, ki je bil med letoma 1845 in 1846 za kratek čas tudi zaposlen na univerzi.

Med nemško-sovjetsko vojno so univerzo evakuirali v mesto Kizilorda v Kazahstanu. Tam se je združila z Narodno univerzo v Harkovu v skupno Združeno ukrajinsko državno univerzo. Po osvoboditvi Kijeva leta 1943 se je univerza vrnila na svojo prvotno lokacijo. Študenti in predavatelji so obnovili stavbi za humanistiko in kemijo, kar je omogočilo, da so se 15. januarja 1944 ponovno začela predavanja za študente višjih letnikov, 1. februarja pa še za študente prvega letnika.[9]

Od leta 1960, ko so bili sprejeti prvi mednarodni študenti, se je na Univerzi Tarasa Ševčenka izobraževalo več kot 20.000 visoko usposobljenih strokovnjakov iz 120 držav. Prvi tuji študenti so na univerzo prišli iz Kube, Gvineje, Indonezije, Gane, Toga, Nigerije, Kameruna, Benina, Zanzibarja, Jemna, Alžirije, Namibije in Afganistana.[10] V svojih domovinah so postali zdravniki, inženirji, kmetijski strokovnjaki, diplomati, ekonomisti in državniki.[11]

V sovjetskem obdobju je Univerza Tarasa Ševčenka prejela Red Lenina (1959) in Red oktobrske revolucije (1984). Poleg tega je bil leta 2002 v čast univerzi poimenovan asteroid 4868 Knushevia.

Med rusko-ukrajinsko vojno je bilo 3. novembra 2024 v ruskem napadu z droni poškodovanih več stavb univerzitetnih inštitutov za mednarodne odnose in novinarstvo.[12]

Rangiranje in partnerstva

[uredi | uredi kodo]

Rangiranje univerze

[uredi | uredi kodo]
Rangiranje univerze
Globalno – Splošno
QS World[13]721-730 (2026)
THE World[14]1001+
Regionalno – Splošno
QS Emerging Europe and Central Asia[15]35 (2022)

Med letoma 2014 in 2017 se je univerza uvrstila med 650 najboljših univerz na svetu po lestvici QS World University Rankings.[16] Leta 2009 je revija Delovoy Univerzo Tarasa Ševčenka razglasila za najboljšo univerzo v Ukrajini, saj je bila na državni ravni najmočnejša na največjem številu akademskih področij.[17] Glede na neodvisno lestvico 228 univerz v Ukrajini, ki jo je izvedel Compas, se je Univerza Tarasa Ševčenka uvrstila na prvo mesto v Ukrajini glede na ustreznost diplomantov za ukrajinski trg dela.[18] Po podatkih Scopusa (2009) ima univerza največje število objavljenih raziskovalnih del med vsemi ukrajinskimi univerzami (ocenjeno po skupnem številu citatov člankov).[19][20] Na lestvici Webometrics Ranking of World Universities (2010) zaseda 1.110. mesto med 8.000 univerzami na svetu,[21] 63. mesto med 100 najboljšimi univerzami Srednje in Vzhodne Evrope,[22] ter velja za vodilno akademsko ustanovo v Ukrajini.[23]

Tuje partnerske univerze

[uredi | uredi kodo]

Univerza ima več kot 400 partnerskih univerz in trenutno vzdržuje odnose ter v nekaterih primerih programe izmenjave študentov z univerzami iz štiridesetih držav.[24] Ta številka vključuje številne nekdanje republike Sovjetske zveze in druge države, s katerimi Ukrajina tradicionalno v 70 letih pred osamosvojitvijo leta 1991 ni imela uradnih bilateralnih odnosov.

Organizacija in administracija

[uredi | uredi kodo]

Šole / Fakultete

[uredi | uredi kodo]

Univerza je razdeljena na 14 fakultet in 6 inštitutov:

  • Fakulteta za kemijo
  • Fakulteta za računalništvo in kibernetiko
  • Fakulteta za geografijo
  • Inštitut za geologijo
  • Ekonomska fakulteta
  • Fakulteta za informacijske tehnologije
  • Filozofska fakulteta (Zgodovina)
  • Fakulteta za mehaniko in matematiko
  • Filozofska fakulteta
  • Fakulteta za fiziko
  • Fakulteta za radiofiziko, elektroniko in računalniške sisteme
  • Fakulteta za psihologijo
  • Fakulteta za sociologijo
  • Pripravljalna fakulteta
  • Pravni inštitut[25]
  • Inštitut za filologijo
  • Inštitut za novinarstvo
  • Inštitut za mednarodne odnose
  • Inštitut za javne zadeve in državno upravo
  • Vojaški inštitut
  • Inštitut za podiplomsko izobraževanje
  • Inštitut za visoke tehnologije
  • Inštitut za biologijo in medicino

Drugi inštituti

[uredi | uredi kodo]
Kibernetska fakulteta KNU, ki se nahaja na postaji podzemne železnice Vistavkovi center
  • Astronomski observatorij Univerze Tarasa Ševčenka[26]
  • Ukrajinski humanitarni licej[27]
  • Center za ukrajinske študije[28]
  • Informacijski in računalniški center Univerze Tarasa Ševčenka[29]
  • Naravni rezervat Kaniv Univerze Tarasa Ševčenka[30]
  • KNU Open University – spletni študijski programi[31]
  • Maksimovičeva znanstvena knjižnica[32]
  • Regionalna Cisco mrežna akademija[33]
  • Znanstveni park Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu[34]
  • Znanstveno-raziskovalni oddelek Univerze Tarasa Ševčenka[35]
  • Ukrajinski fizikalno-matematični licej[36]
  • Univerzitetni botanični vrt poimenovan po akademiku O. Fominu
  • Dniprski zbor

Kampus

[uredi | uredi kodo]

Po ustanovitvi se je univerza nahajala v zasebnih prostorih v Pečersku in se je imenovala po svetem Vladimirju. Danes se glavna stavba (zgrajena med letoma 1837 in 1842 po načrtih arhitekta V. I. Berettija) nahaja na Volodimirski ulici 60, številni oddelki za humanistiko pa se nahajajo na Ševčenkovem bulvarju 14 (v prostorih nekdanje Prve kijevske gimnazije).Poleg tega se nekateri oddelki nahajajo na aveniji Akademika Gluškova (stavba 6, zgrajena med letoma 1954 in 1970) in na Vasilkivski ulici (knjižnica se nahaja v stavbi št. 90, zgrajeni leta 1939). Uprava univerze ima prostore v stavbah od 58 do 64 na Volodimirski ulici.

Rdeča stavba univerze

[uredi | uredi kodo]

Stavba je bila zgrajena med letoma 1837 in 1843 v slogu poznega ruskega klasicizma, po načrtih ruskega arhitekta italijanskega rodu Vincenta I. Berettija. Objekt je oblikovan kot ogromen kvadrat z zaprtim notranjim dvoriščem; dolžina glavne fasade je 145,68 m. Stene stavbe so pobarvane značilno krvavo rdečo barvo, kapiteli in podnožja stebrov pa so pobarvani črno. Ti barvi sta bili izbrani po vzoru traku reda svetega Vladimirja (ustanovljenega leta 1782), po katerem se je univerza v preteklosti imenovala. Geslo reda »Korist, čast in slava« (Pol'za Chest' i Slava) je kasneje postalo geslo Kijevske univerze. Lokalni turistični vodniki včasih navajajo, da je car Nikolaj I. ukazal stavbo pobarvati rdeče, da bi študente opomnil na prelito kri ukrajinskih vojakov po protestih proti naboru med prvo svetovno vojno. Ta legenda ne odraža zgodovinskih dejstev, saj je bila stavba pobarvana rdeče že pred prvo svetovno vojno, leta 1842, car Nikolaj I. (1825–1855) pa je umrl dolgo pred začetkom prve svetovne vojne (1914–1918). Ta stavba, zgrajena na vrhu hriba, je v 19. stoletju pomembno vplivala na arhitekturno zasnovo Kijeva.[37]

Botanični vrtovi

[uredi | uredi kodo]
Rastlinjak botaničnega vrta

Univerzitetni botanični vrt AV Fomina (poimenovan po akademiku Aleksandru V. Fominu, 1869–1935) je bil ustanovljen leta 1839 po načrtih arhitekta V. Berettije in botanik R. E. Trautfetteroma. Vrt obsega približno 5,22 hektarja in hrani zbirko več kot 10.000 vrst, oblik in varietet rastlin. Višina rastlinjaka po rekonstrukciji leta 1977 znaša približno 33 metrov, kar ga uvršča med največje na svetu. Prva oranžerija univerze je bila zgrajena med letoma 1846 in 1849 za zbirko tropskih in subtropskih rastlin; ta zbirka danes šteje več kot dva tisoč primerkov in je ena največjih v Evropi. Vrtovi se nahajajo v središču mesta, za rdečo stavbo.

Rumena stavba in Maksimovičeva knjižnica

[uredi | uredi kodo]
Univerzitetna knjižnica, del kampusa v središču mesta

Stavba za humanistiko ali »rumena« stavba univerze se nahaja na Ševčenkovem bulvarju 14. Zgrajena je bila med letoma 1850 in 1852 v klasicističnem slogu po načrtih arhitekta Aleksandra Vikentijoviča Berettija (1816–95), sina V. Berettija, arhitekta glavne (»rdeče«) stavbe. Stavba je sprva pripadala Prvi gimnaziji (gimnaziji, v kateri sta poučevala M. Berlin in N. Kostomarov). Leta 1919 se je v delu stavbe naselil akademik Vernadski, prvi predsednik Akademije znanosti Ukrajine. Od leta 1959 je stavba del Kijevske nacionalne univerze.

Maksimovičeva knjižnica (Vodomilska ulica 58), zgrajena v letih 1939–1940, je neoklasicistična stavba, ki sta jo zasnovala arhitekta V. A. Osmaka in P. Aljošin kot univerzitetno poslopje za humanistične vede. Trenutno knjižnica hrani približno 3,5 milijona knjig, s čimer je največja raziskovalna knjižnica v Ukrajini. Maksimovičeva knjižnica skupaj s podružnico št. 1 Narodne knjižnice Ukrajine (Vodomirska ulica 62), ki sta jo ista arhitekta zasnovala v letih 1929–1930, in glavno (»rdečo«) stavbo univerze tvori mogočno arhitekturno celoto. Ta kompleks danes predstavlja enega najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Kijevu.

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postalo nujno, da Kijevska narodna univerza pridobi več prostora zaradi močno povečanega števila oddelkov. S tem namenom se je na jugozahodnem obrobju Kijeva začela gradnja kompleksa novih univerzitetnih stavb.

Skupna stavba Inštituta za mednarodne odnose in Inštituta za novinarstvo na Melnikovi ulici 36 je leta 1995 prejela državno nagrado Ukrajine na področju arhitekture.[38]

Astronomski observatorij

[uredi | uredi kodo]

Astronomski observatorij Kijevske narodne univerze se nahaja na ulici Observatorna 3. Ustanovljen je bil leta 1845. Prvotno je bilo načrtovano, da bo observatorij umeščen v glavno stavbo univerze (kar dokazujejo obstoječi arhitekturni načrti za rdečo stavbo), vendar so se kasneje odločili za gradnjo ločenega objekta. Stavba je bila zgrajena v letih 1841–1845, uradno pa so jo odprli 7. februarja 1845.[26]

Akreditacija Kijevske narodne univerze Tarasa Ševčenka

[uredi | uredi kodo]

Pomembni diplomanti

[uredi | uredi kodo]

Voditelji držav, vlad in mednarodnih organizacij

[uredi | uredi kodo]
Država/Vlada Ime Pisarna
 Ukrajina Leonid Kravčuk Prvi predsednik Ukrajine po osamosvojitvi (1991–1994)
 Ukrajina Petro Porošenko Predsednik Ukrajine (2014–2019)
 Ukrajinska ljudska republika Mihajlo Gruševski Predsednik Centralne rade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918)
 Ukrajinska ljudska republika Volodimir Viničenko Prvi predsednik vlade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) in prvi predsednik Direktorata Ukrajine (1918–1919)
 Gruzija Miheil Saakašvili Dvakratni predsednik Gruzije (2004–2008 in 2008–2013) in vodja revolucije vrtnic
 Litva Antanas Merkys Zadnji premier neodvisne Litve (1939–1940)
 Izrael Jicak Ben-zvi Drugi predsednik Izraela (1952–1963)
 Beloruska SSR Jakov Gamarnik Prvi sekretar Beloruske komunistične partije (1928–1929)
 Ukrajinska sovjetska socialistična republika Valentina Ševčenko Predsednik predsedstva Vrhovnega sovjeta Ukrajinske SSR (1985–1990)
 UN Genadij Udovenko Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov (1997–1998)
 Rusko cesarstvo Nikolaj Bunge Predsednik kabineta ministrov Rusije (1887–1895)
 Kenija Amina Mohamed Namestnik izvršnega direktorja UNEP, minister za zunanje zadeve Kenije (2013–2018)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Структура Власності Компанії: Київський Національний Університет Імені Тараса Шевченка« [Company Ownership Structure: Kyiv National University named after Taras Shevchenko]. Opendatabot (v ukrajinščini). Pridobljeno 16. februarja 2023.
  2. 1 2 »Taras Shevchenko National University of Kyiv«.
  3. ↑ »To the University's 175th Anniversary«. www.univ.kiev.ua. Pridobljeno 13. februarja 2022.
  4. ↑ »200 of the best higher education schools in Ukraine«. Dzerkalo Tyzhnia (v ukrajinščini). 30. marec 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2008.
  5. ↑ »Decree of the President of Ukraine about Taras Shevchenko University«. Press office of Taras Shevchenko University. 5. maj 2008.
  6. ↑ »History«. knu.ua. Pridobljeno 14. marca 2025.
  7. ↑ »The Orthodox Faith - Volume III - Church History - Tenth Century - Saint Vladimir of Kiev«. www.oca.org. Pridobljeno 14. marca 2025.
  8. ↑ Yla, Stasys (Summer 1981). »The Clash of Nationalities at the University of Vilnius«. Lituanus. 1 (27). ISSN 0024-5089. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2021. Pridobljeno 20. marca 2011.
  9. ↑ »KNU-history - Open University of Taras Shevchenko National University of Kyiv«. knu.edu.eu. Pridobljeno 17. maja 2022.
  10. ↑ »Shevchenko National University of Kyiv. UHECAS, Study in Ukraine«. uhecas.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2025. Pridobljeno 14. marca 2025.
  11. ↑ The history of Preparatory Faculty Arhivirano 2011-11-20 na Wayback Machine.
  12. ↑ Olena Goncharova. »UPDATED: Buildings of Ukraine's largest university damaged in Russian drone attack on Kyiv«. The Kyiv Independent (v angleščini). Pridobljeno 3. novembra 2024.
  13. ↑ »QS World University Rankings«.
  14. ↑ »Taras Shevchenko National University of Kyiv«. 10. avgust 2021.
  15. ↑ »QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia«. Pridobljeno 15. januarja 2023.
  16. ↑ »Taras Shevchenko National University of Kyiv«.
  17. ↑ »Delovoy from 26.03.2009. University ranking 2009« (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. avgusta 2009. Pridobljeno 6. maja 2010.
  18. ↑ »Ranking by Compas« (v ruščini). Pridobljeno 6. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  19. ↑ »Ranking by Scopus« (PDF) (v ukrajinščini). Pridobljeno 6. maja 2010.
  20. ↑ Yuriy Khalavka (4. februar 2009). Новина тижня: Рейтинг Вищих навчальних закладів України та установ НАНУ (v ukrajinščini). Ukrainian Scientists Worldwide. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2009. Pridobljeno 6. maja 2010.
  21. ↑ Top 6000 Universities // Webometrics Ranking of World Universities Arhivirano 2010-04-26 na Wayback Machine.
  22. ↑ »Top Eastern Europe«. Ranking Web of World Universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2010. Pridobljeno 5. maja 2010.
  23. ↑ University Ranking in Ukraine // Webometrics Ranking of World Universities Arhivirano 2010-04-26 na Wayback Machine.
  24. ↑ »Подготовительное отделение«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  25. ↑ »Створено Інститут права«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 13. aprila 2021.
  26. 1 2 »Astronomical Observatory of Kyiv National University named after Taras Shevchenko« Астрономічна обсерваторія Київського національного університету ім. Тараса Шевченка - Main (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 7. julija 2015.
  27. ↑ »Український гуманітарний ліцей«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  28. ↑ »ЦЕНТР УКРАИНОВЕДЕНИЯ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2020. Pridobljeno 7. julija 2015.
  29. ↑ »ICC«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  30. ↑ Канівський природний заповідник. »Канівський природний заповідник«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  31. ↑ www.univ.kiev.ua. »KNU OU«. Pridobljeno 7. aprila 2017.
  32. ↑ »Maksymovych Scientific Library«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  33. ↑ »Мережева Академія Cisco :: Новини«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2019. Pridobljeno 7. julija 2015.
  34. ↑ »Science Park Kyiv National Taras Shevchenko University«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  35. ↑ »Науково-дослідна частина Київського університету«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  36. ↑ »Український фізико-математичний ліцей КНУ ім. Т. Шевченка«. Pridobljeno 7. julija 2015.
  37. ↑ Вадим, Лубчак (16. marec 2018). »The Iconic Red Walls of Ukraine's Most Famous University«. Freedom (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. marca 2025.
  38. ↑ Відзнаки та нагороди Arhivirano 2011-07-25 na Wayback Machine. // Веб-сайт АТ «Київпроект»

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodna_univerza_Tarasa_Ševčenka_v_Kijevu&oldid=6720176«