Naravno načrtovanje družine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Naravno načrtovanje družine (NND) se navezuje na metode načrtovanja družine, ki temeljijo na opazovanju telesnih znakov za določanje plodnih in neplodnih dni menstruacijskega ciklusa, ne da bi posegale v naravno telesno dogajanje. Osnovane so na opazovanju znakov, kot so učinki hormonov na bazalno telesno temperaturo in spremembe sluzi ter položaju materničnega vratu.

Ob poučenosti, doslednem in pravilnem upoštevanju pravil naravnih metod je nekaj študij beležilo 99 % zanesljivost preprečevanja zanositve.[1][2][3][4] Učinkovitost je sicer lahko zelo različna, odvisno od uporabljene metode, ustrezne poučitve in skrbnosti pri upoštevanju postopka. Največja študija naravnega načrtovanja družine je bila opravljena pri 19.843 ženskah v Kalkuti (Indija) različnih kulturno-družbenih ozadij. Stopnja nepričakovane nosečnosti je znašala ena nosečnost na 500 uporabnic letno.[5] Pri metodah na podlagi simptomov ali koledarja in ob nepopolnem upoštevanju metod pa zanosi od 1 do 25 % uporabnic na leto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naravna metoda načrtovanja družine je sama po sebi novejšega izvora in izhaja iz 20. stoletja, pred tem pa je bilo naravno načrtovanje družine povezano zlasti z vprašanjem vzdržnosti in tem, ali je v zakonu moralno sprejemljiva.

Do 20. stoletja[uredi | uredi kodo]

Že v Prvi Mojzesovi knjigi (Geneza) je obsojeno dejanje, ko Onan izpusti seme na tla, namesto da bi obudil potomstvo umrlega brata, kot mu je naročil oče (1 Mz 38). Po judovskem pojmovanju je v moškem semenu vsebovano življenje, zapravljanje tega pa nesprejemljivo. Kasneje apostol Pavel zakoncem zapiše, da bi sicer želel, da bi vsi ljudje bili kakor on (neporočen), a naj si drug drugemu izpolnita dolžnost, "razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi" (1 Kr 7,5).

V odgovoru manihejcem, ki so ustvarjanje otrok razumeli kot nemoralno, češ da duša ob rojstvu postane ujeta v manjvredno telo, in zaradi tega prakticirali abstinenco, sv. Avguštin njihovo prakso obsoja. Pravi, da imajo zakonsko življenje za zadoščevanje poželenju, ne pa posredovanje novega življenja.[6][7]

Namerni izpust semena zunaj zakonskega dejanja (samozadovoljevanje) sv. Tomaž Akvinski opiše kot nenraven. Ko posredovanja življenja ni mogoče po nesreči, npr. pri nerodovitnosti, dodaja, da zakonsko dejanje ni grešno.[8]

Tridentinski koncil ločitev za določen ali nedoločen čas, v katerem zakonca ne bi bivala skupaj ali si delila postelje, dovoljuje.[9] Danes kanonsko pravo v kontekstu, da se zakonca po fizični ločitvi vrneta v skupno življenje, pozna pod terminom »ločitev od mize in postelje« (ZCP kann. 1151–1155[10]).

Nenaravnemu načrtovanju družine so nasprotovali tudi protestantje, kot so Martin Luther, Jean Calvin, John Wesley.[11]

Prvi zapisi o uporabi koledarske metode za načrtovanje nosečnosti so se pojavili sredi 19. stoletja.[12] Cerkev jo je 1854 odobrila kot sprejemljivo, če poteka brez umetnih oz. nenaravnih posegov. Kasneje je spovednikom naročila, naj spovedniki pare, za katere bi bilo to dobro, o metodi tudi poučijo.[13]

Od 20. stoletja naprej[uredi | uredi kodo]

V 20. stoletju se je poznavanje ženskega ciklusa in ovulacije z medicinskega vidika močno razvilo, s tem pa so vzniknile tudi nove metode za naravno načrtovanje družine, npr. ritmična in temperaturna. [14]

Obenem je papež Pij X. leta 1930 izdal encikliko Casti connubi, v kateri je poleg že reproduktivnega vidika spolnosti poudaril tudi njen združevalni vidik: spolnost je namenjena tudi odnosu med zakoncema in nobenih moralnih zadržkov ni, ko jo uživata tudi v času, ko do spočetja novega življenja ne more priti, npr. med nosečnostjo in menopavzo.[15]

V drugi polovici 20. stoletja je odkritje povezave med sluzjo materničnega vratu in plodnostjo spodbudilo nastanek ovulacijske metode.[16]

Drugi vatikanski koncil se je vprašanja načrtovanja družine dotaknil v konstituciji Gaudium et spes, kjer pravi:

Zato pravilno pojmovana zakonska ljubezen in celotni iz te izvirajoči način družinskega življenja – ne da bi podcenjevali druge namene zakona – težita za tem, da bi bili zakonci pripravljeni pogumno sodelovati z ljubeznijo Stvarnika in Odrešenika, ki hoče po njih nenehno večati in bogatiti svojo družino.[17]

Odgovore na vprašanja o posredovanju človeškega življenja je sv. Pavel VI. zbral v okrožnici Humanae vitae iz 1968. V njej je zavrnil vsa umetna in druga kontracepcijska sredstva, napovedal njihove posledice ter spodbudil naravne metode načrtovanja družine. Ob tem dodaja:

Ko ohranja zakonsko nravnost v njeni celosti, se Cerkev zaveda, da prispeva k obnovitvi resnično človeške civilizacije. Spodbuja človeka, naj se ne odreče svoji odgovornosti in naj ne postane suženj tehničnih sredstev.[18]

Namen in metoda naravnega načrtovanja[uredi | uredi kodo]

Naravno načrtovanje družine pozna širok spekter metod. Najpogostejše so:[19][20]

Ovulacijska metoda[uredi | uredi kodo]

Temelji na opazovanju sprememb sluzi materničnega vratu. Iznašla sta jo avstralska zakonca Billings v 50. letih prejšnjega stoletja in jo razširila po vsem svetu. Študije o njeni zanesljivosti, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija opravljala na vseh celinah, so pokazale zelo različne rezultate. Pearlov indeks (število nenačrtovanih nosečnosti med 100 pari, ki so eno leto uporabljali to metodo) je znašal od 1 do 30.

Temperaturna metoda[uredi | uredi kodo]

Temelji na merjenju jutranje telesne temperature, ki se ciklično spreminja glede na delovanje jajčnikov. Na podlagi temperaturnih krivulj je možno določiti neplodne dneve v času pred ovulacijo. Temperaturna metoda je sicer zelo zanesljiva, vendar lahko le nekaj več kot polovica žensk po njenih pravilih ovrednoti svoj cikel.

Simpto-termalna metoda[uredi | uredi kodo]

Temelji na opazovanju dveh ali več telesnih znakov, največkrat sluz materničnega vratu in spremembe v njeni konsistenci, odprtost in lega materničnega vratu ter telesna temperaturo.

Koledarske metode[uredi | uredi kodo]

Ritmična koledarska metoda (Knaus-Oginova): Tradicionalna koledarska metoda, ki je bila najbolj uporabljena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Za ženske z nerednimi ciklusi ta metoda zahteva dolgo obdobje vzdržnosti. Metodo so nadomestile sodobne naravne metode, od katerih nekatere  vključujejo tudi spremenjena pravila te metode v kombinaciji z znaki plodnosti.  

Metoda standardnih dni (tudi CycleBeads): Razvili so jo leta 1999 na Inštitutu za reproduktivno zdravje na Univerzi Georgetown. Je 95 % zanesljiva in jo lahko uporabljajo le ženske s ciklusi, dolgimi med 26 in 32 dni.

Razprava[uredi | uredi kodo]

V zadnjih letih je okoli naravne metode načrtovanaj družine precej burne razprave, tako znotraj katoliške Cerkve, kot tudi zunaj.

Nekateri kritiki naravne metode so kritični že do samega imena, saj družina oz. otroci v katoliškem pojmovanju niso last oz. v domeni staršev, ampak so Božji dar. Zato je po mnenju teh kritikov vsakršno načrtovanje družine že samo po sebi sporno in se je potrebno držati tega, da bosta zakonca imel toliko otrok, kolikor (če sploh) jih bo Bog naklonil in zakonca z načrtovanjem družine ne smeta posegati v Božji načrt. Spričo tega so omenjeni krogi tudi kritični do spodbujanja k naravnemu načrtovanju družine, kateremu smo lahko priča v katoliških medijih (npr. Aleteia Slovenija: https://si.aleteia.org/2019/10/05/zakaj-imate-z-naravnim-nacrtovanjem-druzine-vajeti-najbolj-v-svojih-rokah/[21] )

Kar precej kritik je tudi glede same metode in njenega prakticiranja, kar pa izvira iz nepoznavanja metode, saj večina kristjanov pozna le metodo z merjenjem temperature. Posebej med mladimi kristjani vlada prepričanje, da ni razlike med tem ali zakonca uporabita naravno metodo ali umetno (kondomi, tabletke), čemur se predvsem iz ženskih krogov pridružujejo tudi kritike, da mnoge ženske potrebujejo tabletke, da se lahko njihov menstrualni cikel ustali in se tako njihovi uporabi ne morejo izogniti. Osrednja zmota pa izhaja iz napačne percepcije metode z merjenjem temperature. Večina kristjanov je namreč prepričanih, da je namen naravne metode, da par oz. zakonca poiščeta dneve, ko ženska ni plodna in imata lahko spolne odnose brez ''nevarnosti'' da bi ženska zanosila, zato mnogi naravno metodo imenujejo kar naravna kontracepcija (it. Metodi contraccettivi naturali). S tega vidika so upravičene tudi kritike do institucij in organizacij, kot je Fertility Care, ki se ''hvali'' z »99,5% uspešnostjo pri preprečevanju zanositve« in jasno pozivajo, da par, ki si to metodo prakticira, se mora vzdržati spolnih odnosov v plodnih dneh, kar jasno kaže na napačno izhodišče in povsem nekatoliške predpostavke in nenazadnje tudi nerazumevanje naravne metode. Takšna prepričanja so popolnoma zmotna in povsem napačna in v popolnem nasprotju z namenom naravne metode. Namen naravne metode z merjenjem temperature v tem, da zakonca iščeta dneve, ko je ženska najbolj plodna, da je posledično čim več možnosti, da pride do spočetja otroka (temelječ na omenjeni predpostavki, da bo otrok toliko, kolikor jih bo Bog naklonil zakoncema).

Zaradi podpore naravni metodi načrtovanja družine, so mnogi katoličani tudi nekoliko kritični do teologije telesa, ki naj se ne bi več skladala s prvotnim učenjem sv. papeža Janeza Pavla II. ampak naj bi današnja teologija telesa bila produkt amerikanizacije in protestanizacije, ki naj bi izkrivili prvotni nauk. Iz zgoraj omenjenih napačnih promocij naravne metode je razumljiva napačna povezava naravne metode in teologije telesa ter njunih izkrivljanj.

Veliko kritik in napačnih percepcij je še vedno povezanih z besedno zvezo »odgovorno starševstvo«, ki ga v encikliki Humanae vitae uporablja že papež Pavel VI. Čeprav danes mnogi to napačno razumejo kot poziv k odgovornosti, da ne bi prišlo do nezaželene nosečnosti, je prvotni smisel tega izraza povsem drugačen: »Po tem, kar smo povedali, je utemeljeno, da je odgovorno starševstvo predvsem in tesno povezano z objektivnim naravnim redom, ki ga je postavil Bog in ki ga narekuje prava vest. Poslanstvo in odgovornost starševstva tudi zahteva, da zakonca priznata svojo dolžnost do Boga, do samih sebe, do drugžine in do družbe, in to po pravilni lestvici vrednot. Iz tega sledi, da zakonca pri posredovanju življenja ne moreta ravnati samovoljno, češ, saj smeta sama in svobodno določati, kaj je pravilna pot. Zoper to mišljenje izjavlja stalni nauk Cerkve, da sta dolžna svoje ravnanje uskladiti z ustvarjalnim božjim načrtom, ki ga izraža sama narava zakona in narava zakonskih dejanj.[22]« (Humanae vitae št. 10) Papež kasneje tudi dodaja: »Za upravičenost zakonskih dejanj, namenoma narejenih za nerodovitna, ni dovoljeno imeti kot veljavni sledeči utemeljitvi: treba je izbrati tisto zlo, ki se zdi manjše; preprečujoča dejanja so s predhodnimi ali sledečimi rodovitnimi dejanji celota in so zato z njimi vred ena in ista nravno dobra dejanja. Res je včasih dovoljeno dopustiti manjše zlo; da se izognemo večjemu ali da pospešujemo večje dobro. Nikdar pa ni dovoljeno, tudi iz zelo važnih razlogov ne, delati slabo, da bo iz njega prišlo dobro. /.../ Moti se potemtakem, kdor misli, da more zkaonsko dejanje, smaovoljno narejeno za nerodovitno, kar je samo v sebi nečastno, postati neoporečno zaradi celote rodovitnih dejanj vsega zakonskega življenja.[22]« (Humanae vitae št. 14)

Vir[uredi | uredi kodo]

Jasmina Časar. Metode naravnega načrtovanja družine in zdravstvena nega. Diplomska naloga. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Izola, 2013.

https://it.wikipedia.org/wiki/NFP

https://si.aleteia.org/2019/10/05/zakaj-imate-z-naravnim-nacrtovanjem-druzine-vajeti-najbolj-v-svojih-rokah/

https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/naravno-nacrtovanje-druzine/

http://www.fertilitycare.si/naravno-nacrtovanje-druzine/

http://www.sensiplan.si/naravno-nacrtovanje-druzine/metode-naravnega-nacrtovanja-druzine

http://www.vatican.va/content/paul-vi/en/encyclicals/documents/hf_p-vi_enc_25071968_humanae-vitae.html

Pavel VI. Okrožnica Posredovanje človeškega življenja – Humanae vitae. Cerkveni dokumenti 144.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Evaluation of the Effectiveness of a Natural Fertility Regulation Programme in China Arhivirano 2007-04-27 na Wayback Machine.: Shao-Zhen Qian, et al. Reproduction and Contraception (English edition), in press 2000.
  2. Ecochard, R.; Pinguet, F.; Ecochard, I.; De Gouvello, R.; Guy, M.; Huy, F. (1998). "Analysis of natural family planning failures. In 7007 cycles of use". Contraception, Fertilité, Sexualité. 26 (4): 291–6. PMID 9622963.
  3. Hilgers, T.W.; Stanford, J.B. (1998). "Creighton Model NaProEducation Technology for avoiding pregnancy. Use effectiveness". Journal of Reproductive Medicine. 43 (6): 495–502. PMID 9653695.
  4. Howard, M.P.; Stanford, J.B. (1999). "Pregnancy probabilities during use of the Creighton Model Fertility Care System". Archives of Family Medicine. 8 (5): 391–402. doi:10.1001/archfami.8.5.391. PMID 10500511.
  5. Ryder, R E (18 September 1993). "'Natural family planning': effective birth control supported by the Catholic Church". BMJ. 307 (6906): 723–726. doi:10.1136/bmj.307.6906.723. PMC 1678728. PMID 8401097.
  6. Noonan, John T. (1986). Contraception: A History of Its Treatment by the Catholic Theologians and Canonists. str. 120. ISBN 9780674070264.
  7. Saint, Augustine of Hippo (401). "11–12". Of the Good of Marriage. Pridobljeno dne 25 July 2021.
  8. Aquinas, Thomas. "Summa Contra Gentiles: Of God and His Creatures". www.ccel.org. Christian Classics Ethereal Library. Section 1.3.122. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  9. "Twenty-Fourth Session of the Council of Trent". EWTN Global Catholic Television Network (angleščina). Canons On The Sacrament Of Matrimony: Canon VIII. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  10. Zakonik cerkvenega prava. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat Ljubljana. 1983. str. 459–461. COBISS 23915776.
  11. Kippley, John F. (2005). Sex and the Marriage Covenant: A Basis for Morality (angleščina). Ignatius Press. str. 18. ISBN 9780898709735. Martin Luther, John Calvin, and John Wesley were strongly opposed to unnatural birth control, with Luther calling it a form of sodomy, Calvin calling it the murder of future persons, and Wesley saying it could destroy your soul.
  12. Yalom, Marilyn (2001). A History of the Wife (First izd.). New York: HarperCollins. str. 297–8, 307. ISBN 978-0-06-019338-6.
  13. Pivarunas, Mark A (February 18, 2002). "On the Question of Natural Family Planning". cmri.org. Congregatio Mariae Reginae Immaculatae. Pridobljeno dne 2008-04-27.
  14. Singer, Katie (2004). The Garden of Fertility. New York: Avery, a member of Penguin Group (USA). str. 226–7. ISBN 978-1-58333-182-8.
  15. Pope, Pius XI (December 31, 1930). "Casti Connubii". www.vatican.va. Libreria Editrice Vaticana. 59. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  16. Billings, John (March 2002). "THE QUEST — leading to the discovery of the Billings Ovulation Method". Bulletin of Ovulation Method Research and Reference Centre of Australia. 29 (1): 18–28. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-02-19. Pridobljeno dne 2007-03-18.
  17. "Gaudium et spes (50)". Koncilski dokumenti. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat. 1966–1968. COBISS 1024073520.
  18. Papež, Pavel VI. (2014). Humanae vitae. Ljubljana: Družina. str. 15–20. COBISS 276546816. ISBN 978-961-04-0126-1.
  19. "Metode naravnega načrtovanja družine - Sensiplan.si". www.sensiplan.si. Pridobljeno dne 2021-07-25.
  20. Vovk, Maja (26. 7. 2013). "Načrtovanje družine na naraven način". Iskreni.net. Pridobljeno dne 25. 7. 2021.
  21. https://si.aleteia.org/2019/10/05/zakaj-imate-z-naravnim-nacrtovanjem-druzine-vajeti-najbolj-v-svojih-rokah/. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  22. 22,0 22,1 humanae vitae. Ljubljana: Družina. 1968. str. 14.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]