Pojdi na vsebino

Naravni rezervat Šulgan-Taš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Naravni rezervat Šulgan-Taš
rusko Шульган-Таш заповедник
Zapovednik Šulgan-Taš
Zemljevid prikazuje lokacijo Naravni rezervat Šulgan-Taš
Zemljevid prikazuje lokacijo Naravni rezervat Šulgan-Taš
Lega rezervata
LokacijaBaškortostan
Bližnje mestoStarosubhangulovo
Koordinati53°2′0″N 57°3′0″E / 53.03333°N 57.05000°E / 53.03333; 57.05000
Površina22.531 ha
Ustanovitev1986
UpravaMinistrstvo za naravne vire in okolje Rusije
Spletna stranhttp://www.shulgan-tash.ru/

Naravni rezervat Šulgan-Taš (baškirsko Шүлгәнташ, rusko Шульган-Таш заповедник) je ruski »zapovednik« (strogi naravni rezervat) v zahodnem vznožju južnega Urala. Teren je težka gozdna in kraška topografija. Lokacija vsebuje nekatere najstarejše človeške bivalne jame (na primer Kapovo jamo). V rezervatu je 13 redno zaposlenih bortnikov - izvajalcev starodavnega čebelarstva - gojenja divjih čebel v votlih drevesih. Rezervat leži v okrožju Burzjanski v Baškortostanu. To je približno 40 km jugovzhodno od okrožnega mesta Starosubhangulovo. Leta 2012 je bil rezervat dodan Unescovemu biosfernemu rezervatu Baškirski Ural,[1] zlasti zaradi zaščite čebele Burzjuan, ki jo že od antičnih časov gojijo lokalni Baškirji.[2][3]

Topografija

[uredi | uredi kodo]

Teren rezervata Šulgan-Taš sestavljajo nizko ležeče predgorje (100 - 300 metrski grebeni, razčlenjeni z dolinami rek in potokov); skupni razpon nadmorske višine v rezervatu je 240 – 700 metrov. Pokritost je več kot 90 % mešanica iglavcev in listavcev; preostanek so majhni sektorji gorskih step in travnikov. Na zahodu in jugu je narodni park Baškirija [4], Šulgan-Taš pa vključuje Entimološki rezervat Altin-Solok. Skozi rezervat tečeta reki Nuguš in Belaja.

Najbolj znana apnenčasta jama v rezervatu je "Šulgan-Taš (Kapova)", ki je znana po raziskovanju (več kot 3 km dvoran in galerij), več kot 200 starodavnih jamskih poslikavah (datiranih v 14-17 stoletje pr. n. št.) in kot etnografsko najdišče, pomembno za lokalne Baškirje. Na slikah so mamuti, konji, geometrijske oblike, kompleksni liki in antropomorfne figure. V notranjosti jame je podzemna reka ("Šulgan").

Človeški zapis mamutov, v Kapovi jami

Podnebje n ekoregija

[uredi | uredi kodo]

Šulgan-Taš je v ekoregiji vzhodnoevropski gozdni stepi, prehodnem območju med širokolistnimi gozdovi na severu in travniki na jugu. Za to ekoregijo je značilen mozaik gozdov, step in rečnih mokrišč.[5][6]

Podnebje Šulgan-Taša je vlažno celinsko podnebje, toplo poletje (Köppnova podnebna klasifikacija Dfb). Za to podnebje so značilne velike temperaturne spremembe, tako dnevne kot sezonske, z blagimi poletji in mrzlimi, snežnimi zimami.[7][8]

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]

Šulgan-Taš je na stičišču listnatih gozdov (vzhodni rob lipe, hrasta, bresta in javorja, na južnih pobočjih nekaj hrasta) in svetlih iglavcev tajge (večinoma bora). Znanstveniki v rezervatu so zabeležili 877 vrst višjih rastlin, 184 vrst mahov, 233 vrst lišajev, 117 vrst gob in 202 vrst alg in cianobakterij. Od višjih rastlin je približno 10 % endemičnih, od tega 10 vrst reliktnih smrek in lip.[9]

Živali so tiste, ki so značilne za gorsko-gozdno stičišče evropskih gozdov (npr. miši), predstavniki sibirskih gozdov (zajec itd.). Navadni veliki sesalci so los, medved, lisica in kuna. Znanstveniki v rezervatu so zabeležili 60 vrst sesalcev.

Čebelarstvo v Šulgan-Tašu

Glavna skrb rezervata je zaščititi genski sklad čebel pred križanjem z zunanjimi čebelami. (Uvoz čebel je prepovedan). Ker udomačene čebelje družine zunaj rezervata trpijo zaradi vzreje in drugih motenj, lahko rezervat Šulgan-Taš nudi klasično storitev rezervata, izvoz čebel za krepitev zunanjih staležev.

Ekoizobraževanje in dostop

[uredi | uredi kodo]

Rezervat Šulgan-Taš je eden od ruskih zapovednikov z relativno razvitimi turističnimi zmogljivostmi; vsako leto obišče več kot 36.000 turistov. Obstaja jamski muzej, čebelarski muzej, opremljeno igrišče, parkirišče, čebelnjak, opazovalne ploščadi, bar in trgovina s spominki (prodaja divjega medu). V rezervatu potekajo številne ekoturistične poti, večinoma pohodniške poti do opazovalnih mest, jame in čebelarskega mesta. Glavna pisarna je v vasi Irgizly.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bashkir Urals«. UNESCO. Pridobljeno 27. marca 2016.
  2. ↑ »Shulgan-Tash Zapovednik (Official Site)« (v ruščini). Ministry of Natural Resources and Environment (Russia). Pridobljeno 21. januarja 2016.
  3. ↑ »Shulgan-Tash Zapovednik« (v ruščini). Ministry of Natural Resources and Environment (Russia). Pridobljeno 21. januarja 2016.
  4. ↑ »Shulgan-Tash«. OOPT - Protected Areas of Russia. Pridobljeno 27. marca 2016.
  5. ↑ »East European forest steppe«. Encyclopedia of Earth. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2018. Pridobljeno 24. januarja 2016.
  6. ↑ »Map of Ecoregions 2017« (v angleščini). Resolve, using WWF data. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  7. ↑ Kottek, M., J. Grieser, C. Beck, B. Rudolf, and F. Rubel, 2006. »World Map of Koppen-Geiger Climate Classification Updated« (PDF) (v angleščini). Gebrüder Borntraeger 2006. Pridobljeno 14. septembra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  8. ↑ »Dataset - Koppen climate classifications« (v angleščini). World Bank. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  9. ↑ »Shulgan-Tash Zapovednik« (v ruščini). Ministry of Natural Resources and Environment (Russia). Pridobljeno 11. marca 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Naravni rezervat Šulgan-Taš.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Naravni_rezervat_Šulgan-Taš&oldid=6294628«