Najbližji skupni prednik

Najbližji skupni prednik (angleško, a most recent common ancestor; MRCA), tudi zadnji skupni prednik, je zadnji osebek, od katerega izvirajo vsi organizmi v določeni skupini.

Najbližji skupni prednik višjega taksona je običajno predpostavljen kot vrsta. Izraz se uporablja tudi v zvezi s poreklom skupin genov (haplotipov) in ne le organizmov.

Poreklo določene skupine posameznikov se včasih lahko določi s pomočjo poznanega rodovnik (pedigree), čeprav se ta pri spolno razmnožujočih se organizmih z dvema staršema, štirimi starimi starši itd. lahko nanaša zgolj na očetovsko ali materino linijo. Kljub temu je na splošno nemogoče identificirati točnega najbližjega skupnega prednika velike skupine posameznikov, je pa pogosto mogoče podati oceno časa, v katerem je MRCA živel. Takšne ocene časa ločitve od najbližjega skupnega prednika (ang. time to most recent common ancestor, TMRCA) se lahko podajo na podlagi rezultatov testiranja DNK in uveljavljenih stopenj mutacij, kot se to uporablja v genetski genealogiji, ali pa s sklicevanjem na negenetski, matematični model ali računalniško simulacijo.

Takšne ocene časa do najnovejšega skupnega prednika (ang. time to MRCA, TMRCA) je mogoče podati na podlagi rezultatov testov DNK in uveljavljenih stopenj mutacij, kot se to uporablja genetski genealogiji, ali pa s sklicevanjem na negenetski, matematični model ali računalniško simulacijo.

Zadnji univerzalni skupni prednik (LUCA) je najbližji skupni prednik vsega trenutnega življenja na Zemlji, ki je po ocenah živel pred približno 3,5 do 3,8 milijarde let (v paleoarhaiku).^[1]^[2]^[a]

Nadaljnje branje

Hartwell, Leland (2004). Genetics: From Genes to Genomes (2nd izd.). Maidenhead: McGraw-Hill. ISBN 978-0-07-291930-1.
Walsh, Bruce (Junij 2001). »Estimating the Time to the Most Recent Common Ancestor for the Y chromosome or Mitochondrial DNA for a Pair of Individuals« (PDF). Genetics. 158 (2): 897–912. doi:10.1093/genetics/158.2.897. PMC 1461668. PMID 11404350.

Opombe

↑ Sestava LUCA ni neposredno dostopna kot fosil, vendar pa jo lahko preučujemo z primerjanjem genomov njegovih potomcev, organizmov, ki živijo danes. S pomočjo te metode je študija iz leta 2016 identificirala niz 355 genov, za katere se predvideva, da so bili prisotni v LUCA.^[3]

Sklici

↑ Doolittle, W. Ford (Februar 2000). »Uprooting the Tree of Life«. Scientific American. 282 (2): 90–95. Bibcode:2000SciAm.282b..90D. doi:10.1038/scientificamerican0200-90. PMID 10710791.
↑ Glansdorff, Nicolas; Xu, Ying; Labedan, Bernard (december 2008). »The Last Universal Common Ancestor: emergence, constitution and genetic legacy of an elusive forerunner«. Biology Direct. 3 (1): 29. doi:10.1186/1745-6150-3-29. PMC 2478661. PMID 18613974.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Wade, Nicholas (25. julij 2016). »Meet Luca, the Ancestor of All Living Things«. New York Times. Pridobljeno 25. julija 2016.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Najbližji skupni prednik.

[4] Sestava LUCA ni neposredno dostopna kot fosil, vendar pa jo lahko preučujemo z primerjanjem genomov njegovih potomcev, organizmov, ki živijo danes. S pomočjo te metode je študija iz leta 2016 identificirala niz 355 genov, za katere se predvideva, da so bili prisotni v LUCA.^[3]

[1] Doolittle, W. Ford (Februar 2000). »Uprooting the Tree of Life«. Scientific American. 282 (2): 90–95. Bibcode:2000SciAm.282b..90D. doi:10.1038/scientificamerican0200-90. PMID 10710791.

[2] Glansdorff, Nicolas; Xu, Ying; Labedan, Bernard (december 2008). »The Last Universal Common Ancestor: emergence, constitution and genetic legacy of an elusive forerunner«. Biology Direct. 3 (1): 29. doi:10.1186/1745-6150-3-29. PMC 2478661. PMID 18613974.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[3] Wade, Nicholas (25. julij 2016). »Meet Luca, the Ancestor of All Living Things«. New York Times. Pridobljeno 25. julija 2016.

[1]

[2]

[a]

[3]