Muhakak

Muhakak je ena od šestih glavnih kaligrafskih arabskih pisav. Arabska beseda 'muḥaqqaq' (محقَّق) pomeni 'popoln' ali 'jasen' in se je prvotno uporabljala za označevanje katerega koli dovršenega kaligrafskega dela.

Ta zapletena pisava, ki se je pogosto uporabljala za kopiranje maṣāḥifa, tj. nevezanih listov koranskih besedil, je veljala za eno najlepših in hkrati za eno najtežjih. Pisava je bila najbolj priljubljena v obdobju Mameluškega sultanata (1250–1516/1517).

V Osmanskem cesarstvu sta jo postopoma izpodrinila pisavi tulut in nakš. Od 18. stoletja naprej je bila njena raba omejena večinoma na Bismilo v hiljah.

Zgodovina

Beseda 'muhakak' se je prvič pojavila v Ibn al-Nadimovem delu Kitab al-Fihrist, vendar se je verjetno uporabljala že od začetka abasidske dobe za označevanje posebnega sloga pisanja. Mojstri kaligrafije, kot sta bila Ibn Mukla in Ibn al-Bavab, so prispevali k razvoju te in drugih pisav ter opredelili pravila in standarde znotraj islamske kaligrafije.

Galerija

• 
  Dvojna stran iz Korana, pisana v pisavi muhakak, posvečena Abu'l-Kasimu Harunu ibn Aliju ibn Zafarju, vezirju Muzafarja al-Din Uzbeka (vladal 1210–1225), zadnjemu atabaku Azerbajdžana; Zbirka islamske umetnosti halili
• 
  Dvojna stran iz Korana, delo Jakuta al-Mustasimija; Bagdad, 1282/1283. Halilijeva zbirka islamske umetnosti
• 
  Dvojna stran iz Korana, ki jo je napisal Ahmed al-Suhravardi; Bagdad, 1307/1308. Muzej turške in islamske umetnosti
• 
  Uvodni strani Korana, ki jih je napisal Ali Ibn Mohamed al-Mukatib al-Ašrafi. Kairo, 1372. Egiptovska narodna knjižnica
• 
  Stran iz Korana, ki ga je za kana Timurlenka prepisal Omar Akta. Samarkand, ok. 1400. Muzej islamske umetnosti, Doha
• 
  List iz albuma iz Murake, ki ga je napisal Hafiz Osman. Carigrad, 1693/1694. Muzej islamske umetnosti, Berlin

Vir

• Nassar Mansour (avtor), Mark Allen (ur.). Sacred Script: Muhaqqaq in Islamic Calligraphy. I.B.Tauris & Co Ltd, New York 2011, ISBN 978-1-84885-439-0