Motnica, Avstrija (kraj)
| Motnica Motnica (Metnitz) | |
 | |
  Motnica | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Napačna dežela: "Koroška (Avstrija)" |
| Okraj | Šentvid ob Glini |
| Župan | Peter Grabner (ÖVP) |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 223,14 km² |
| Nadmorska višina | 851 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 1.891 (1 januar 2022) |
| - Gostota | 8 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Poštna številka | 9363 |
| Območna številka | 04267 |
| Spletna stran | www.metnitz.at |
Motnica (nemško Metnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovencev v 6.-8. stoletju, v upravnem okraju Šentvid ob Glini na Severnem Koroškem. Nemško ime Metnitz izvira iz slovenske pomenke za motno vodo oziroma potok, označuje pa tudi dolino Motnice/Motniško dolino (nemško Metnitztal).
Geografija[uredi | uredi kodo]
Zemljepisna lega[uredi | uredi kodo]
Občina Motnica leži na Severnem Koroškem in vključuje večino Motniške doline in okoliške gore, ki jo obdajajo od glavnega grebena (pri Lasnici še na drugo stran) na severu Motniške gore do Mödrinškega gorskega grebena na jugu. Oba grebena sta del Krških alp. Glavno področje je Motniška dolina, po kateri teče rečica Motnica (Metnitz). Na skrajnem severu na razvodju med potokom Lasnico (Lassnitzbach), ki se izliva v Muro, in Prajniškem potoku (Priewaldbach) ter Loškim potokom (Auenbach), ki tečeta v Motnico je tudi meja med Koroško in Štajersko. Občina na severu meji na štajerski občini Murau, Sankt Georgen am Kreischberg in Stadl-Predlico. Sosednje občine na Koroškem so na vzhodu Breže (Friesach), Straßburg, Prečpolje na Krki (Weitensfeld im Gurktal) in Glodnica ( Glödnitz).
Naselja v občini[uredi | uredi kodo]
Občino Motnica sestavljajo naslednje katastrske občine Bistica, Gradeš, Motnica dežela in Motnica trg. Občino sestavlja naslednjih 22 naselbin ali vasi (s številom prebivalcev po stanju na 31. oktobra 2011[1]):
|
|
|
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Po naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe je območje Motniške doline postalo del samostojne slovenske kneževine Karantanije, zgodovinske in pravne predhodnice današnje dežele Koroške. O zgodnji in dolgotrajni slovenski poselitvi pričajo med ostalim tudi imena krajev, ki so skoraj izključno slovenskega izvora. Območje občine je bilo v posesti Krške škofije, ki je verjetno posest dobila kot darilo Svete Heme. Grad, ki je obvladoval to posest – grad Gradeš - so dali pozidati krški škofje, vendar že zaradi imena, bi lahko sklepali, da je bil zgrajen na mestu že prej stoječega »gradišča« slovanskega izvora. Posest celotne občine je bila v rokah krških škofov vse do Jožefinskih reform in deloma do začetka 20. stoletja.
Kulturni spomeniki[uredi | uredi kodo]
- Farna cerkev sv. Lenarta v Motnici
- Mrtvaški sprevod v Motnici
- Romarska cerkev sv. Wolfganga v Gradešu
- Grad Gradeš
- Muzej mrtvaškega plesa
- Muzej meroslovja
- Farna Farna cerkev sv. Nikolaja v Gornjem dvoru Senčna stran
- Podružnična cerkev Marije pomočnice
Zanimivost[uredi | uredi kodo]
Motnica ima posebno privilegirano enoto strelcev, ki ima privilegirano pravico do svoje posebne uniforme, katerega jim jo je podelila cesarica Marija Terezija leta 1744.
Politika[uredi | uredi kodo]
Občinski svet[uredi | uredi kodo]
Občinski svet občine Motnica ima 19 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2015 izoblikoval takole:
- 8 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP)
- 6 sedeža Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ)
- 3 sedežev Svobodnjaki Avstrije (FPÖ)
- 2 sedeža Motniška lista
Neposredno izvoljen župan občine je Anton Engl-Wurzer (ÖVP).
Sklici[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Marktgemeinde Metnitz Arhivirano 2017-07-08 na Wayback Machine.
- Podatki za Motnica, Avstrija (kraj). V: Statistik Austria.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
